Kolosej
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Pijevo življenje

pustolovska drama
Podnapisi
Na sporedu od: 20.12.2012, Kolosej Ljubljana
14.2.2013, Kolosej DeLuxe Kranj
2h 7min / 127min
Leto: 2012
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Scenarij: David Magee po romanu Yanna Martela
Režija: Ang Lee
Režiser oskarjevskih filmov Prežeči tiger, skriti zmaj in Gora Brokeback predstavlja priredbo priljubljenega romana Yanna Martela, v katerem spoznamo 16-letnega mladeniča Pija Patela. Po brodolomu tovorne ladje se Pi znajde sam sredi oceana, družbo v čolnih pa mu delajo tiger, orangutan, hijena in ranjena zebra. Pi skuša preživeti neizprosne zakone narave, ki jih narekujejo živali, od tem pa se spominja svoje mladosti. Toda njegovo dojemanje resničnosti z vsakim dnem osame postaja bolj in bolj prepleteno s prividi in domišljijo.

Režiser Ang Lee (Brokeback Mountain, Crouching Tiger, Hidden Dragon) je s Pijevim življenjem ustvaril naravnost revolucionaren film o mladeniču, ki preživi katastrofo na morju in se poda na epsko popotovanje, polno pustolovščin in odkritij. Kot brodolomec se nepričakovano in neverjetno poveže s še enim preživelim – s strašnim bengalskim tigrom.

Film je nastal na podlagi knjige, ki so jo prodali v prek sedemmilijonski nakladi in je leta prebila na različnih lestvicah najbolje prodajanih knjig. Dogaja se na treh celinah, dveh oceanih, skozi mnoga leta in obširno vesolje domišljije. Leejeva vizija je roman, ki je dolgo veljal za nekaj, česar ni mogoče prenesti na veliko platno, s pomočjo neverjetnih posnetkov v 3D tehniki povzdignila v vznemirljiv in drzen spoj veličastnega pripovedništva in silovitih, provokativnih tem.

Odkar se je Lee pred skoraj štirimi leti pridružil projektu, se je trudil ustvariti enotno vizijo, kakršno je zasnoval pisatelj Yann Martel v svoji nepozabni zgodbi o pogumu, navdihu in upanju. Film nas popelje skozi neverjetno dogodivščino mladeniča, ki je zdaj vznemirljiva in poduhovljena; zdaj mučna in zmagoslavna; pa duhovita in polna navdiha. Pri prenašanju zgodbe na velika platna Lee presega meje najbolj sodobnih filmskih tehnologij in tako je s Pijevim življenjem poskrbel za trenutek, ko znanost in umetnost znova preskočita v prihodnost – podobno kot sta to storili z vizualnimi učinki Titanika, 3D revolucijo Avatarja in računalniško grafiko uspešnice Rise of the Planet of the Apes, ki je glavnemu liku Ceasarju vdihnila dotlej neverjetno čustvenost in globino. Podobno kot Ceasar je tudi Richard Parker v Pijevem življenju povsem dodelan, verodostojen in plastičen lik, za katerega z lahkoto verjameš, da je v čolnu skupaj s Surajem Sharmo, ki igra Pija.

Hkrati je film Leejev prvi izlet v 3D ustvarjalnost; zasnoval ga je že davno pred prihodom Avatarja v kinematografe. Tehniko uporablja z namenom, da filmu doda širino, nas potopi v Pijevo fizično potovanje in nas prevzame s čustvenostjo zgodbe. »Hotel sem, da je izkustvo filma vsaj tako edinstveno kot izkustvo knjige Yanna Martela,« pravi režiser, »kat je pomenilo, da smo ga morali posneti v drugačni razsežnosti. 3D je je nov filmski jezik in pri Pijevem življenju gre za to, da se gledalci potopijo v čustveni prostor likov, kot tudi za epsko razsežnost in pustolovščino.

FOX 2000 Pictures predstavlja film Pijevo življenje Anga Leeja v produkciji podjetja Haishang Films in Gila Netterja. Igrajo Suraj Sharma, Irrfan Khan, Tabu, Rafe Spall in Gérard Depardieu. Glasbo je prispeval Mychael Danna, sodelovali pa so še koproducent David Lee, montažer Tim Squyres, scenograf David Gropman in direktor fotografije Claudio Miranda. Producentje so Gil Netter, Ang Lee in David Womark. Scenarij je na podlagi romana Yanna Martela spisal David Magee.

O filmu

Pijevo življenje se začne in konča v Montrealu, kjer pisatelj, ki išče navdiha, naleti na neverjetno zgodbo o Piscinu Militorju Patelu (Pija pri sedemnajstih igra Suraj Sharma; sodobni lik igra Irrfan Khan; lik v otroških letih na začetku filma pa Ayush Tandon). Piscine, ki ga vsi kličejo Pi, v sedemdesetih odrašča v Pondicherryju v Indiji; njegovo življenje je bogato in polno. Njegov oče (Adil Hussain) je lastnik živalskega vrta in Pi svoje dneve preživlja med tigri, zebrami, povodnimi konji in drugimi eksotičnimi živalmi. Razvije lastne teorije o veri, verovanju in človeški – ter živalski – naravi. A ko se skuša spoprijateljiti z bengalskim tigrom po imenu Richard Parker, fantiča oče strogo prime in pouči o naravi odnosa med človekom in zverjo. »Tiger ni tvoj prijatelj!« rohni g. Patel na sina. »Živali ne razmišljajo kot mi; in tisti, ki na to pozabijo, končajo mrtvi!« Pi na to lekcijo ne bo pozabil nikoli, kar vpliva na njegovo nenasitno zvedavost glede sveta, in na potovanje, na katerega se je primoran podati.

Raznolikost Pijevega sveta razburkajo nenadne spremembe, ki zavejejo po njegovi deželi. Pri njegovih sedemnajstih se oče in mama (Tabu) odločita, da se mora družina v iskanju boljšega življenja izseliti iz domovine. Selitev obeta nove pustolovščine v povsem novem svetu, a pomenu tudi, da mora Pi za seboj pustiti svojo prvo ljubezen…

Po odločitvi, da se preselijo v Kanado, zapro živalski vrt, pripravijo prtljago (med katero je tudi nekaj živali iz živalskega vrta) in se vkrcajo na japonsko tovorno ladjo, kjer spoznajo sadističnega francoskega kuharja (Gérard Depardieu). Ponoči se na odprtem morju narava prelevi v pošast in poskrbi za kataklizmo. Ladja potone, Pi pa čudežno preživi. Sredi Tihega oceana se znajde na čolnu z najbolj nepričakovanim sopotnikom – Richardom Parkerjem.

Podata se na družno pustolovščino – in strašni tiger, zgodbe o čigar naravi je Piju v glavo vcepil oče, je Pijev smrtni sovražnik. A ko se navadita na skupni obstoj, Richard Parker postane Pijev najboljši up, da najde pot domov. Njuno vez utrdi še ena skupna izkušnja: oba ne vesta kaj prida o resničnem svetu, in oba je vzgojil isti gospodar – Pijev oče. Od te preteklosti jima ni ostalo nič – razen njiju samih…

In zaradi tehnike 3D je, kot bi bili tudi gledalci v čolnu s Pijem in Richardom Parkerjem.

Popotovanje filma se je začelo s priljubljeno knjiga Yanna Martela, ki je prejela prestižno Brookerjevo nagrado in se za več kot eno leto zasidrala na seznamu literarnih uspešnic New York Timesa. Producent Gil Netter je nanjo opozoril studio Fox 2000 Pictures in pravi, da ga je zgodba takoj pritegnila, »ker ima vse, kar iščemo v kinu – in česar drugje ne dobimo.« Z direktorico produkcije pri Foxu Elizabeth Gabler sta projekt razvijala več let, prepričana, da bo zgodba, ki jo negujeta s takšno strastjo, nekoč dozorela v mogočen filmski dogodek.

Predvsem pa sta čakala na pravega filmskega umetnika, ki se ne bo ustrašil izzivov in priložnosti takšnega projekta. Kot pravi Netter, je »Ang Lee umetnik, s katerim sem si že dolgo želel sodelovati, in eden tistih čarobnih nadarjenih ljudi, ki se znajo mojstrsko spopasti s snovjo.« Gablerjeva dodaja: »Gre za film gigantskih razsežnosti in Ang je vizionar, ki mu niti na misel ne pride, da bi se projekta lotil, če ga ob njem ni nekoliko strah, kar priskrbi priložnost za nove dosežke. Podobno kot pri Piju in Richardu Parkerju se je Angov začetni strah prek na videz nepremagljivih izzivov prelil v zmagoslavje.«

Martel, še en dolgoletni občudovalec Leejevega dela, se strinja: »Ang je popolna izbira, saj ustvarja čustveno nabite filme. Njegovi projekti se iz majhnih in intimnih prelevijo v spektakularne. Od Sense and Sensibility do Brokeback Mountain,od Ice Storm do Crouching Tiger, Hidden Dragon… njegovo delo je neverjetno raznoliko. In to si želiš pri Pijevem življenju, saj gre za intimno dramo mladeniča, ki izgubi družino in se mora na spektakularnem prizorišču spopasti z nezamisljivimi izzivi. Zajeti to s kamero in ohraniti čustveno srž je izjemno zapleteno – in Ang ima s svojim moštvom znanje, odločnost in ustvarjalno slo, da mu to uspe.«

Zahtevno nalogo, da za filmsko platno priredi Martelov bogati in dalekosežni svet, ki združuje globino in humor, epsko pustolovščino in poglabljanje vase, so naložili Davidu Mageeju (Neverland). Scenarist priznava, da je knjigo sicer iz čistega veselja prebral, preden je dobil to nalogo, in se je zdaj spraševal, »kako jo bom lahko prenesel na platno.« Spoznal je, da je poglavitna zamisel, da pove zgodbo o zgodbi. »V knjigi Pi zgodbo pripoveduje liku z imenom Pisatelj; kot vam jo Ang pripoveduje v tem filmu,« pravi Magee.

Film so v glavnem snemali v Indiji in na Tajvanu, kar je na celotni filmski ekipi pustilo neizbrisen pečat. »V Indiji je mogoče mnogo kaj,« pravi Martel. »Je prostor neskončnih zgodb. Čarobnih zgodb, resničnih zgodb. Indija je zlata žila zgodb.«

Potem ko so zaključili snemanje, se je režiser posvetil dolgotrajni postprodukciji z montažerjem Timom Squyresom, skladateljem Mychaelom Danno in strokovnjaki za vizualne učinke. Medtem se je mladi zvezdnik filma podal na novo pustolovščino – na študij filma na Delhijski univerzi. A naj Suraja Sharmo čaka še toliko vznemirljivih pustolovščin, poudarja, da bo snemanje Pijevega življenja zanj za vedno ostalo nepozabno: »Niti opisati ne znam, koliko sem dobil s tem, da sem sodeloval pri filmu. Podobno kot Pi imam občutek, da sem izkusil nekaj neverjetnega – čustveno, fizično, umsko in duhovno. Snemanje filma mi je omogočilo, da na stvari gledam iz različnih zornih kotov. Precej močnejši sem in vem, da zdaj zmorem mnogo več, kot sem si kdaj koli mislil, da zmorem. To preteklo leto mi pomeni domala vse.«

O igralcih

Suraj Sharma (Pi Patel), sin matematika, je s starši do pred kratkim živel v predmestju južnega Delhija. Ang Lee je fanta, ki se je že v otroštvu izkazal na glasbenem področju, borilnih veščinah in ima čut za estetiko, a je brez poprejšnjih igralskih izkušenj, našel po izčrpnem in mesece trajajočem iskanju po vsej Indiji. Med sošolci je izjemno priljubljen in med prijatelji velja za dobrovoljneža, čigar navdušenje je nalezljivo in ki je vedno pripravljen zabavati druge, hkrati pa je nežen in čustven mladenič. Med snemanjem film je bil star 17 let – svoj osemnajsti rojstni dan je praznoval med snemanjem prizorov v rešilnem čolnu v velikanskem bazenu na Tajvanu. Zdaj študira na Delhijski univerzi.

Irrfan Khan (odrasli Pi Patel) je diplomiral na prestižni Narodni šoli dramskih umetnosti v New Delhiju; pred kratkim ga je indijska vlada za doprinos k indijski kinematografiji počastila z nagrado padma shri. Debitiral je v slovitem Salaam Bombay! in nato igralsko kariero nadaljeval v Mumbaju, kjer je zaslovel na TV zaslonih v priljubljeni humoristični nanizanki Banegi Apni Baat. Večina hindujskih igralcev pri srednjih letih ponikne, toda Kahn je na prizorišče prišel v letih, ko se večina drugih upokoji. Nekonvencionalni videz in prebadajoče oči so mu priskrbeli glavno vlogo v filmu Maqbool, hindujski inačici Macbetha, ki se dogaja v bombajskem podzemlju. Za vlogo je dobil nešteto nagrad, kot tudi z vlogo v filmu Haasil, vendar ga je najbolj zahtevna vloga šele čakala: v Kapadiajevem kritiško opevanem The Warrior, dobitniku bafte za najboljši film leta 2003. Kahn ima za seboj nebroj izjemnih dosežkov v indijski kinematografiji in je šele pred kratkim presedlal na angleške filme, kot so Partition, A Mighty Heart in The Amazing Spider-Man.

Tabu (Gita Patel) velja za eno najboljših in najbolj vsestranskih igralk indijske filmske industrije. Za seboj ima prek 70 filmov; leta 2011 je prejela nagrado padma shri in osvojila je med igralkami rekordnih 6 nagrad kritikov. Mlajša sestra igralke Farah Naaz je kariero začela kot otroška igralka, zaslovela pa je, ko si je za vlogo v filmu Maachis prislužila indijsko filmsko nagrado ter nato še nagradi kritikov za vlogi v filmih Virasat in Chandni Bar. . Mednarodno slavo si je prislužila z glavno vlogo v ameriškem filmu Mire Nair The Namesake.

Rafe Spall (pisatelj) sodi med najbolj obetavna angleška igralska imena. Pred kratkim je nastopil v zf trilerju Prometheus Rodleyja Scotta, pred tem v Scherfigovem One Day z Anne Hathaway in v Emmerichovem Anonymous, v Shaun of the Dead, Hot Fuzz, Kidulthood, A Good Year in The Scouting Book for Boys Kmalu ga bomo videli v Earthbound Alana Brennana. Na TV je nanizal vloge v Desperate Romantics, Pete Versus Life, The Lion in Winter, A Room with a View, He Kills Coppers Dracula… in v miniseriji The Shadow Line, v kateri igra s Chiwetelom Ejioforjem in Christopherjem Ecclestonom. Igra tudi v gledališču.

Gérard Depardieu (kuhar) je po skromnih začetkih v rodni Franciji postal mednarodni filmski zvezdnik in edinstveni igralec, ki hkrati pooseblja nežnost in surovost. Za igralcem so prek štiri desetletja kariere in več kot 170 naslovov, med katerimi so mu mnogi prinesli kritiška priznanja, nagrade in komercialni uspeh tako v Franciji kot po svetu. Krst na velikem platnu je doživel v kratkem filmu Le Beatnik et le minet in nato do zgodnjih sedemdesetih dobival manjše vloge, dokler ni nase opozoril v Les Valseuses in nato igral v Bertoluccijevem 1900, Truffautovem Le Dernier Métro, vLe Retour de Martin Guerre, Danton Jean de Florette, Camille Claudel, Cyrano de Bergerac (Depardieu je prejel nominacijo za oskarja, nagrado v Cannesu in cezarja za glavno vlogo), Green Card, Tous les matins du monde… .

O ustvarjalcih

Ang Lee (režser/producent) je eden najbolj spoštovanih in cenjenih režiserjev na svetu, dobitnik dveh oskarjev (za režijo drame Brokeback Mountain in za tujejezični film Crouching Tiger, Hidden Dragon), dveh zlatih levov iz Benetk (Lust, Caution in Brokeback Mountain) in dveh zlatih medvedov iz Berlina (The Wedding Banquet in Sense and Sensibility). Lust, Caution, ki je pobral osem tajvanskih filmskih nagrad, je tudi najdonosnejši film v kitajščini vseh časov. Njegov zadnji film Taking Woodstock se je med drugim potegoval za zlato palmo v Cannesu, pred tem pa je že omenjeni Brokeback Mountain od osmih nominacij prejel še dva oskarja (za najboljši prirejeni scenarij in glasbo), Lee pa je med ostalimi za režijo dobil še nagrado Ceha ameriških režiserjev, bafto in zlati globus. Leejev prvi film Pushing Hands je doživel velik uspeh na Tajvanu in je prvi v njegovi t.i. trilogiji »Oče ve najbolje« - sledila sta mu The Wedding Banquet (nominaciji za oskarja in zlati globus za tujejezični film) in Eat Drink Man Woman (prav tako nominaciji za oskarja in zlati globus za tujejezični film). Nadaljeval je s Sense and Sensibility (sedem nominacij za oskarja, oskar za prirejeni scenarij, zlati globus in bafta za najboljši film…), The Ice Storm, Ride with the Devil, The Hulk…

David Magee (scenarij) se je s scenarijem za Finding Neverland potegoval za oskarja in zlati globus. Skupaj s Simonom Beaufoyem je spisal scenarij za Miss Pettigrew Lives for a Day s Frances McDormand in Amy Adams.

Yann Martel (avtor knjige) je kanadski pisatelj, najbolj znan po Pijevem življenju, ki je prejel Brookerjevo nagrado. Rodil se je v Španiji in prepotoval cel planet; v Ontariu je doštudiral filozofijo in nato začel pisateljsko kariero. Za Pijevo življenje je sicer že imel precejšne izkušnje iz različnih kultur, vendar je še šest mesecev preživel v Indiji, kjer je obiskoval mošeje, templje, cerkve in živalske vrte, nato pa celo leto prebiral verska besedila in zgodbe o brodolomcih. Pisanje samo mu je vzelo še dodatni dve leti.

Komentarji

27.9. 2012 ob 12:43

Prvi trailer mi je bil bolj všeč, ampak vseeno verjamem, da bo film vreden ogleda.

— Filip
9.11. 2012 ob 21:53

Daleč najbolši trailer ever made! Pa še Coldplay so za ozadje :D
Po moje bo dobr film

— Katarina
7.12. 2012 ob 12:58

Sem prebrala knjigo. Neverjetna zgodba, mislim, da tudi film ne bo razočaral.

— Fan
18.12. 2012 ob 19:34

kuj nke e

— larisa
20.12. 2012 ob 0:44

oo komej čakam da si bom pla pogledat film, berem pa tud knigo, in do zdj s emi zdi zelo zanimiva .D

— tjaška *.*
22.12. 2012 ob 13:32

men osebno film ni neki wau (samo določeni trenutki), res ful sem pričakovala boljši film!

— ty
22.12. 2012 ob 21:49

omg koook kuuuuuuul ! :D <3

— vau
23.12. 2012 ob 9:45

Fim je odličen, sem si ga ogledal. ;)

— jan :)
23.12. 2012 ob 14:59

film si se nisem ogledal sam je trailer zelo v redu

— budisimo
25.12. 2012 ob 20:33 zvezdica

Izjemen film v vseh pogledih, Najprej sem prebral knjigo, danes pa sem si ogledal še film. V vseh pogledih bi rekel zaradi odlične fotografije, same zgodbe, glasbe, izvirnosti ,igra glavnega igralca niti ni tako pomembna kot je več sporočil filma. Eno glavnih pa mislim da je da je samoto in obup lahko premagati tudi z vero in upanjem, kljub veliki nevarnosti ki ti ob tem stoji nasproti, da nemogoče lahko postane mogoče, da dobro na koncu vedno premaga zlo, da je še upanje na tem svetu, da se čudeži dogajajo, so se in se bodo tudi v prihodnosti.

Zelo čustven in realen konec filma ob slovesu glavnih dveh akterjev je samo še pika na i vsemu dogajanju.

3D tehnika seveda tudi ogromno pripomore k celoti in vizualnemu izgledu filma tako da film res toplo, toplo priporočam vsem, ki si želijo nekaj novega, svežega, čustvenega in lepega, ne boste razočarani, verjemite mi.

— Brane
25.12. 2012 ob 21:15

Film je totalna katastrofa.

— Katja
25.12. 2012 ob 23:36

Super film, zelo lepa zgodba, malo teoloških debat, dobri efekti. Prav tako se zelo približa knjigi.

— CyChick
26.12. 2012 ob 23:14

Zahodna racionalistična naravnanost nas uči, da je mogoče z ustrezno znanstveno metodo razvozlati vse naravne pojave v svetu in jih razložiti v smislu vzročno-posledičnih odnosov. Poenostavljeno rečeno, pojav A se ja lahko zgodil zaradi vpliva x, y in q spremenljivke, naša naloga pa je, da te hipoteze sistematično preverjamo, po možnosti na način, da vpliv vsake posamezne spremenljivke dobro izoliramo in jo proučujemo neodvisno od ostalih. A religiozna razlaga pojavov v naravi je drugačna. Tam je proučevanje vzročno-podledičnih odnosov nesmiselno, saj je vedno Bog v funkciji vzroka, pojavi pa pač posledice.

Prav dihotomija med razumom in Bogom predstavlja rdečo nit filma Pijevo življenje. Pi, indijski mladenič, sprejemajoč do vseh ver, se odloči, da je vera OK. Ni verski fanatik, niti ne monoteist, zaprisežen eni sami veri, ampak s prikupno otroško naivnostjo sprejema vse religije. Po drugi strani pa je njegov oče, ozdravljen otroške paralize s pomočjo zahodne medicine, zaprisežen racionalist, ki želi sinu vtepsti v glavo, naj skuša priti do resnice z razumom. Uspe mu na zelo dramatičen način, ko sina "reši" pred "napadom" tigra in mu le nekaj kadrov pozneje "dokaže", da živali nimajo čustev in da so le-ta v resnici refleksija lastnih čustev. Zdi se, da je oče dosegel svoje in da Pi Boga znotraj (in zunaj) sebe resnično utiša. A nekaj let pozneje je postavljen pred preizkušnjo, ki bi verjetno pri še tako ne-vernem sleherniku vzbudila tendenco po vprašanjih, ki presegajo umevanje sveta z golim razumom. Brodolom in skoraj 300 dni na morju. Od tu dalje gledalec ne ve več dobro, kaj je res in kaj ni. Pijev svet postaja vse bolj bizaren, obupan na nek način, a čaroben po drugi strani. Svet postaja vse bolj barvit, poln luči, v katerih se zrcali upanje in spomini, ki jih je vzelo morje. Vrhunec se sklene na plavajočem otoku, ki podnevi življenje daje, ponoči pa ga vzema.

In ko se film že preveša v konec in je gledalec prepričan, da bo končno izvedel resnico, postane samo še bolj zmeden. Namen filma v resnici ni razkriti resnice, temveč človeka polarizirati. V kaj naj verjame? Priznam, zase lahko rečem, da verjamem v pozitivizem, v znanstveno metodo, ki je sposobna kot edina odkrivati objektivno resnico. A Ang Lee na koncu prepriča. Vseeno je, kot reče Pi sam, zakaj so se stvari zgodile in kakšne v resnici so. Pripeljale so do enakega zaključka. Vprašanje je v bistvu celo, ali bi Pi, ob verjetju v razumski namesto verski prav sploh preživel.

Zahodna psiho(pato)logija nas uči, da je treba resnici zreti v oči, ko je čas zato. Odmikanje od resnice in kreiranje sveta polnega blodenj in halucinacij nas odmakne od realnosti in kaj hitro si bomo v bližnji psihiatrični bolnišnici prislužili oznako blodnjava psihoza. A v filmu Pijevo življenje se zdi, da uspe protagonistu ravno zaradi čarobnega sveta, po katerem je plul, preživeti. Čeprav se je na koncu od alter-ega zelo težko posloviti (spomnite se Čudovitega uma).

Film pijevo življenje ni dodelan samo v simboličnem smislu, ampak tudi v smislu estetike, za katero lahko pred Ang Leejem samo snamemo klobuk. Izjemni prizori in barve pomešani z enkratno glasbo dajejo gledalcu na trenutke resnično občutek, da ne gre za snovni svet, v katerem veljajo naravni zakoni, temveč stvaritev nečesa povsem drugega.

Težko je reči, kaj je res, a v tako v lepem filmu tudi Božja nota še tako zagonetnega racionalista ne dvigne na noge. Prej ga še malo bolj udobno posede v stol in mu izvabi iz ust očarani: "Ahh".

S.

— S
27.12. 2012 ob 13:06 zvezdica

Film je pravljični, ker je takšna tudi zgodba. Človeku dopusti, da verjame, da se lahko zgodi tudi nemogoče. Film je dolg in zdi se, da traja večno, vendar, ko prideš domov ugotoviš, da takšen mora biti, da lahko prikaže večplastnost človeka v izrednih, zagotovo nečloveških razmerah. Zagotovo ga priporočam in ne se ustrašiti dolžine filma, na njo se le pripravite.

— Tracy
28.12. 2012 ob 15:36 zvezdica

kaj naj rečem? enkraten film,zanimivo,kako si kot gledalec želiš verjeti v prvo zgodbo,druga ti daje ogromno misliti,kakšni pravzaprav smo ljudje,naša sla po preživetju,kako smo lahko nevarni,razčlovečeni,ko naše ˇzaporniceˇ popustijo.definitivno vredno ogleda! škoda da v filmu ni prizora,ko Pi pove,da je za zaveso najnevarnejša žival na svetu,in ko zastor pade,stoji za njim zrcalo.

— snowflake
29.12. 2012 ob 16:41

Film je preprosto ODLIČEN! Priporočam ogled v 3Dju.

— F.
29.12. 2012 ob 23:08

Film je odličen. Vsakdo naj si žival v čolnu predstavlja kot osebo in bo v filmu videl resnično zgodbo. Vsekakor pa je nauk zgodbe primeren za današnji čas, ko se ljudje nekritično klanjajo raznovrstnim mnenjskim voditeljem - bog je, ne glede na veroizpoved, pač zgodba, ki si jo ustvariš, da ti je lažje.

— sdsw
30.12. 2012 ob 20:38

Odličen film za otroke in odrasle:-)

— Hana
31.12. 2012 ob 9:34

film uredu res najbolš tisto z tigrom v čovnu =)
zmotile so me sam velike napake v ozvočenju..res =/

— Anck
2.1. 2013 ob 4:15

film je dober, ima pa eno veliko napako - oglaševan je za napačno publiko. gre za film, ki ti da misliti, in je v osnovi relativno težek, trailer pa izgleda povsem disneyevsko. to NI film za otroke (ni neprimernih vsebin, zagotovo pa se ne bodo zabavali) in NI film za tiste, ki si želijo ogledati kaj lahkotnega.

tistim, ki pa radi malo pomislite in pofilozofirate, pa ogled filma močno priporočam.

— matjaž
4.1. 2013 ob 11:42

@S. - kdorkoli že si, čudovito spisano. Se popolnoma strinjam, lep, lep film.

— Egon
7.1. 2013 ob 12:40

lepo posnet, a brez presežka

— jz
9.1. 2013 ob 19:03

SSSSSUUUUUUUUPPPPPEEEEEEERRRRRRR

— MATEVŽ
10.1. 2013 ob 0:28

Po dolgem času film, ki me je popolnoma prevzel.
Že pred leti sem prebrala knjigo in ne spomnim se filma, ki bi tako avtentično na platnu uprizoril podobe, ki sem jih doživljala med branjem.
Prečudoviti prizori, zgodba, ki ti napolni dušo in ostane s tabo.

— Tanja
12.1. 2013 ob 17:35

Precej dober film, odvisno pač od tega kaj ti je všeč. Če te privlačijo realne, tragične, dramatične zgodbe pri katerih je potrebno precej razmišljati in kot radi rečejo "gledati s srcem ne z očmi" ga toplo priporočam. Če pa iščete zabavno, lahkotno romantično komedijo ali napeto, skrrivnostno kriminalko se bojim, da vas bo film razočaral. Odsvetujem ogled z otroki - nekje do 13 let - saj se bojim, da jih bo film dolgočasil oz jih pustil hladne. Prav tako odsvetujem ogled filma za zmenek ali zabaven večer s prijateljico ;). Če pa iščete nekaj svežega, edinstvenega, z lepimi posnetki narave in živali, nekaj ob čemer si boste lahko pretegnili možgančke (predvsem po filmu) in morda celo potočili kakšno solzico potem je ta film ustvarjen za vas.
Obilo užitkov ob gledanju tega ali kateregakoli drugega filma .D

— Ann
14.1. 2013 ob 18:01

Se ne strinjam z komentarji zgoraj. Čeprav si želi biti filozofski in sploh 'oh in ah' je to še vedno zelo pocukran film.

— Rover666
19.1. 2013 ob 20:35

film je totalno brezvezen, razen če si goreč rimokatolik :)))

— vaterpolist
23.1. 2013 ob 9:51

Film je zlo lep in dobr men<3

— Larisa
27.1. 2013 ob 15:31

Odličen film .... film ki te prevzame . BRAVO !!!

— Rahela
2.2. 2013 ob 20:53

Neverjetna zgodba, čudoviti vizualni efekti. Film vreden oskarja. Priporočam ogled.

— Đina
5.2. 2013 ob 20:58

no, vaterpolist, jaz pa sem goreč rimokatolik in vseeno lahko rečem, da je film totalno brezvezen in dolgočasen.

— lihyv
16.2. 2013 ob 20:42

po dolgem času je to film, ki ti resnično "počisti dušo". Čudovit film. Zaslužil bi si lepo število kipcev....po mojem mnenju zelo izstopa iz klasičnih streljačin in golote, ki smo je vajen v filmih

— manya
18.2. 2013 ob 16:13 zvezdica

Izjemen film v vseh pogledih, Najprej sem prebral knjigo, danes pa sem si ogledal še film. V vseh pogledih bi rekel zaradi odlične fotografije, same zgodbe, glasbe, izvirnosti ,igra glavnega igralca niti ni tako pomembna kot je več sporočil filma. Eno glavnih pa mislim da je da je samoto in obup lahko premagati tudi z vero in upanjem, kljub veliki nevarnosti ki ti ob tem stoji nasproti, da nemogoče lahko postane mogoče, da dobro na koncu vedno premaga zlo, da je še upanje na tem svetu, da se čudeži dogajajo, so se in se bodo tudi v prihodnosti.

Zelo čustven in realen konec filma ob slovesu glavnih dveh akterjev je samo še pika na i vsemu dogajanju.

3D tehnika seveda tudi ogromno pripomore k celoti in vizualnemu izgledu filma tako da film res toplo, toplo priporočam vsem, ki si želijo nekaj novega, svežega, čustvenega in lepega, ne boste razočarani, verjemite mi.

— jože
20.2. 2013 ob 22:02

Moj sin si je film ogledal s sošolci in zdel se mu je zelo zanimiv in vreden pohvale.

— mami
24.2. 2013 ob 17:31

Film je zelo dober.Zdi se mi,da je bilo nekatere prizore zelo težko posneti.To je eden boljših filmov,ki sem ga gledala.Zato dajem pomebno sporočilo:POJDITE SI GA OGLEDAT.NE BO VAM ŽAL!

— Sara
25.2. 2013 ob 20:10

ta film je velika uspešnica zaslužil si je nagrado za viktorja no ja tisti ki je ta film naredil...
Pri mojih 12 nisem gledala boljšega filma ta film dobi največ pohval od mene

— kokica
26.2. 2013 ob 7:12

Film podoben Brodolomu ( Tom Hanks), le za odtenek je tale še bolj dolgočasen!
Ima nek čar, samo nekaj manjka, nedokončano...

— Aleš
27.2. 2013 ob 14:18

film je odličen

— biebers_girl
9.3. 2013 ob 10:23 zvezdica

Izjemen film v vseh pogledih, Najprej sem prebral knjigo, danes pa sem si ogledal še film. V vseh pogledih bi rekel zaradi odlične fotografije, same zgodbe, glasbe, izvirnosti ,igra glavnega igralca niti ni tako pomembna kot je več sporočil filma. Eno glavnih pa mislim da je da je samoto in obup lahko premagati tudi z vero in upanjem, kljub veliki nevarnosti ki ti ob tem stoji nasproti, da nemogoče lahko postane mogoče, da dobro na koncu vedno premaga zlo, da je še upanje na tem svetu, da se čudeži dogajajo, so se in se bodo tudi v prihodnosti.

Zelo čustven in realen konec filma ob slovesu glavnih dveh akterjev je samo še pika na i vsemu dogajanju.

3D tehnika seveda tudi ogromno pripomore k celoti in vizualnemu izgledu filma tako da film res toplo, toplo priporočam vsem, ki si želijo nekaj novega, svežega, čustvenega in lepega, ne boste razočarani, verjemite mi.

— Odličen film
10.3. 2013 ob 15:29

Eden najboljših filmov, kar sem jih kdaj videla. Res lepa zgodba, slika in glasbena podlaga. Osupljiva in neverjetna zgodba o soočenju s samim seboj. Upam, da naredijo še več takih filmov, ker tole je zakon.

— Ninch :)
10.3. 2013 ob 18:54

IZJEMEN FILM!

— ivy
14.3. 2013 ob 13:43

filem je dober sam j žalostn konec ka se tiger ni okol obrno

— rakun
29.3. 2013 ob 14:37

Film je me popolnoma razočaral. Animirani tiger, indijska slaba angleščina, film prežet z versko tematiko..........razočaranje, popolno

— razočarana
13.4. 2013 ob 14:44

Film sem si ogledala predvsem zaradi pozitivnih komentarjev. In kaj ugotovim - POLOM. Res bi rada razumela od kje toliko pohval za ta film pa mi ne rata, res ne. Zame in mojo družbo (bilo nas je 5) je bil film katastrofa. Je pa res, da imajo vsake oči svojega malarja.

— S.
8.6. 2013 ob 16:22

heeh kulski film

— niokapika
11.8. 2013 ob 16:09

Trailer je nič v primerjavi s celotnim filmom. Zgodba je skoraj neverjetna, a mi je zelo žal ker si ga nisem šla ogledat v 3D. Vsem ki si ga še niso šli ogledat ga toplo priporočam in naj se ne obremoenjujejo z negativnimi komentarji.

— Neža

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.