Kolosej

Telefonska govorilnica

drama, triler
Tvoje življenje je na liniji
Na sporedu od: 29.5.2003, Kolosej Ljubljana
1h 21min / 81min
Scenarij: Larry Cohen, Lawrence G Cohen
Režija: Joel Schumacher

Telefonski klic ti lahko spremeni življenje, enemu človeku pa ga lahko tudi uniči. Dogajanje Telefonske govorilnice se v celoti odvija v in okrog telefonske govorilnice v New Yorku. Osrednji lik je medijski svetovalec Stu Shepard, ki je v govorilnici ujet, potem ko mu klicatelj pove, da ga bo ustrelil, če odloži slušalko.

Kaj storiš, če slišiš zvoniti telefon v javni govorilnici? Veš, da gre za napačno številko, a slušalko dvigneš nagonsko. Zvoneči telefon zahteva, da ga dvigneš, a ko klic sprejme Stu, se zaplete v mučno igro. Odloži, mu reče klicatelj, in Stu bo mrtev.

Nenadno in šokantno nasilno dejanje v bližini govorilnice pritegne pozornost policije, ki prispe z majhno vojsko ostrostrelcev. Prepričani so, da je Stu, ne pa nevidni klicatelj, za katerega sploh ne vedo, nevarni mož s puško.

Poveljujoči policaj, stotnik Ramey, skuša prepričati Stuja, naj pride iz govorilnice. A ne Ramey, ne njegova ekipa, ne medijski cirkus, ki privihra na prizorišče, ne Stujeva žena, ne njegova klientka in morebitno bodoče dekle Pamela, ne vedo, da jih ima klicatelj na muhi.

Ko se popoldne preveša v večer, mora Stu, utelesitev neetičnega, samozadostnega bivanja, skozi nepričakovano in nenadno moralno evolucijo. Klicatelj ga čustveno sleče do golega. Stujeve laži, pol resnice in zmedenost niso več pomembne. Namesto tega se mora zakopati v globeli svoje duše, najti moč in poskusiti prelisičiti klicatelja in igro ponesti na še nevarnejši nivo.

"Že dvajset let sem iskal način, kako posneti film v telefonski govorilnici," pravi Larry Cohen, uveljavljeni režiser neodvisnih filmov kot tudi uspešni scenarist. "To je nenavaden kraj za ujetništvo - sredi mesta, obkrožen s tisočimi ljudmi. Zamislil sem scenarij, po katerem ne bi mogli iz govorilnice - ta bi

postala steklena krsta. Vsem ste na očeh in nihče se ne zaveda, da vas v govorilnici nekdo terorizira. Idealna past."

Med režiserskimi in scenarističnimi projekti se je Cohen ves čas ukvarjal s to zamislijo, preden se mu je pred tremi leti končno posvetilo. "Nekega dne sem postavil ostrostrelca na okno, moškega v govorilnico, pripeljal njegovo ženo in dekle na prizorišče, dodal umor in policijo. Vse te zamisli so me preplavile in scenarij sem napisal v manj kot tednu dni," se spominja Cohen.

Pravice za Cohenov scenarij je kupil Fox 2000 Pictures in več vrhunskih filmskih ustvarjalcev se je hotelo spopasti z zanimivim konceptom. Fox se je najprej pogovoril z Joelom Schumacherjem, a ta se je ukvarjal z nekim drugim projektom. A ko je bil Schumacher končno na razpolago, je s studiem vneto združil moči. "Telefonska govorilnica je imela svežo in edinstveno zgodbo," pripomni. "Posebej me je zanimalo raziskovanje temeljnega strahu - da te nekdo opazuje - in izguba zasebnosti v današnjem svetu. Najbolj zastrašujoč del zgodbe je, da se to lahko zgodi komurkoli. Gre za mogočno pripoved o urbani paranoji."

"Joel je idealni režiser za ta film," pravi Cohen. "Ima dobro oko za kamero - krasno oko za scenografijo. In je režiser igralcev, kar je ključnega pomena, kajti vloga Stuja Sheparda je krasen igralski izziv, ker mora ohranjati našo pozornost in akcijo skozi ves film."
Schumacher je sam izbral Farrella za vlogo Stuja, publicista, ki postane zadnji obiskovalec ene zadnji delujočih newyorških govorilnic. Pri Telefonski govorilnici že drugič sodelujeta, prvič sta sodelovala pri drami Tigerland, ki se dogaja v času vietnamske vojne. Prav z njo je Farrell zaslovel.

"V Tigerland je Colin igral zelo omahljivega junaka," poudarja Schumacher. "V Telefonski govorilnici igra zelo omahljivo žrtev. Colin, ki je Irec, lahko stori vse, tudi naglase - južnaškega v Tigerland, nevtralno ameriškega v Posebnem poročilu in bronxovskega kot Stu. Telefonska govorilnica je zanj zelo zahteven film, saj se pojavi v vsaki sekundi filma.

Farrell je bil vesel snidenja s Schumacherjem kot tudi zares sočnega scenarija in vloge. "Zgodba se res hitro odvija," pravi igralec. "Je pa več kot srhljivka; raziskuje kompleksen boj lika z življenjem in smrtjo za odrešitev, medtem ko prestaja nekaj strahovitega."

Stu je predstavljen kot moški, ki ima vse niti v rokah - oziroma vsaj tako misli. Je v poznih dvajsetih, ima trendovsko pričesko, manikirane nohte in drago obleko. Pogovarja se po dveh mobilnih telefonih, medtem ko paradira po Broadwayu, medtem ko ga njegov pomočnik komaj dohaja. Stu daje zares dober vtis. "Zlahka zna ljudi vleči za nos," pravi Farrell. "A pod to svetlečo zunanjostjo je precej površen. Ves čas vrtinči laži, ne zaveda pa se, kako te laži vplivajo na ljudi. In tega je tako vajen, da resnice sploh ne vidi več. Stu preveč pozornosti posveča nepomembnim stvarem. Je poln samega sebe in nosi plašnice, živi v svojem lastnem svetu. Prepričan je, da se svet vrti okrog njega."

A tistega usodnega dne, ko Stu nagonsko dvigne slušalko, se bo njegovo vedenje moralo prilagoditi nevidnemu klicatelju, ki nekako ve vse o Stuju in ki mu zaradi različnih neumnosti kani soditi sam. Klicateljeve prve, srhljive besede Stuju - "Mar ni hecno - slišiš zvoniti telefon in lahko je kdorkoli. Na zvoneči telefon moraš odgovoriti, mar ne?" - pahnejo Stuja v boj na življenje in smrt ter ga prisilijo ponovno proučiti svoje življenje in tisto, kar je v njem zares pomembno.

Za vlogo klicatelja je Schumacher najel Kieferja Sutherlanda, s katerim je sodeloval trikrat - pri Izgubljenih fantih, Tanki liniji smrti in Času za ubijanje. "Kiefer je vrhunski igralec z izjemnim glasom, kakršnega vloga tudi narekuje," pravi Schumacher.

Schumacher lik označuje za "moralnega regulatorja", ki sam deli svojo lastno urbano pravico s puško. "Klicatelj se ima za nepremagljivega," razlaga Schumacher. "Odločil se je, da ima pravico določati, kdo je etičen in moralen in kdo ne. In odloči se za ustrezno kazen. Klicatelj je opazovalec, voyeur, sadist in izjemno inteligentna oseba s temačnim smislom za humor."

Klicatelj Stuja nima namena samo terorizirati. "Ima popoln načrt in Stuja je izbral iz številnih razlogov," pravi Schumacher. Colin Farrell dodaja: "Stu je lutka, klicatelj pa lutkar. Vleče niti. Stuja povsem razgali, vzame mu vse iz razlogov, ki jih Stu sprva ne razume."

Stu in njegovo popotovanje tvorita vrtinec zgodbe, v zgodbi pa je tudi cel kup drugih likov. Dogajanje ves čas poteka na obrobju Stujevega neposrednega vesolja, telefonske govorilnice. Schumacher kader napolni s policijo, striptizetami, berači, vozili in zvoki velemesta.

Med tistimi, ki sodelujejo pri Stujevi težki preizkušnji, so stotnik Ramey, žilav, a sočuten policijski častnik, ki prevzame nadzor nad prizoriščem in vmes spozamo tudi njegovo zgodbo; Pamela McFadden, naivna, obetavna igralka, s katero hoče Stu v posteljo; in Kelly, Stujeva žena, ki ne pozna okoliščin, ki so moža potisnile v telefonsko govorilnico.

Igralcem je bila svežina in dramatičnost zgodbe všeč. "Je zelo napeta," pravi Katie Holmes. "Všeč so mi bili psihološki vidiki in sprevržen humor. Nekako kar uživate, ko gledate, kako se Stuju podira svet." Radha Mitchell dodaja: "Všeč mi je dejstvo, da klicatelj spreminja Stujevo življenje, spreminja pa tudi Kellyjinega. Ona se znajde sredi te krize - čeprav sploh ne ve, kako ali zakaj."

Forest Whitaker, ki igra stotnika Rameya, pripomni, da je poleg humorja in akcije v tematikah zgodbe tudi univerzalnost. "Stu skozi film spozna, kot po mojem vsakdo na neki točki življenja, da se moraš občasno zazreti v ogledalo... in preučiti svoje življenje."

Telefonska govorilnica se dogaja v New Yorku in večina likov, akcije in okolica so z njim tesno povezani. "To je newyorška zgodba," trdi Larry Cohen, tudi sam Newyorčan. "Zgodbo sem postavil na Manhattan, ker je tam toliko aktivnosti. Želel sem, da bi bila v zgodbi množica ljudi, zadušljiv promet, več ko ga je, toliko bolje; od pomoči te loči samo steklo - vendar pomoči ni od nikjer. Telefonska govorilnica je eden tistih filmov, med katerim ne morete skočiti po kokice in sok. Joel vam res daje občutek, da ste ujeti v govorilnici skupaj s Colinom."

O igralcih

Colin Farrell (Stu Shepard) je v Severni Ameriki debitiral s Tigerland. Med njegovimi najnovejšimi filmi so Rekrut, Veronica Guerin ter SWAT. Posnel je še filme Hartova vojna, Posebno poročilo, Daredevil, American Outlaws, The War Zone, Ordinary Decent Criminals - za vlogo ga je predlagal Kevin Spacey, potem ko ga je videl nastopati v Londonu v In The Little World of Our own.

Na televiziji se je pojavil v nadaljevankah Ballykissangel ter Falling for a Dancer.

Rodil se je v Castlerocku na Irskem. Je sin nekdanjega nogometaša Eamonna Farrella in nečak nogometaša Tommyja Farrella.

Forest Whitaker (stotnik Ramey) je bil producent filma Chasing Papi, prvi film velikega studia, namenjen izključno španskemu občinstvu.

Ob Jeremyju Ironsu nastopa v Fourth Angel, letos bodo predvajali tudi njegov film Deacons of Defence. Trenutno vodi oddajo The Twilight Zone. Za Fox 2000 Pictures bo režiral film Selling Time.

Whitaker je bil izvršni producent in glavni igralec Green Dragon, prvi film, ki so ga posneli v okviru njegovega multimedijskega podjetja Spirit Dance Entertainment. Predtem je nastopil v Sobi za paniko. Lani so prikazali njegov kratki film John Henry v povezavi z Disneyevim Never Neverland. Pod okriljem Spirit Dance je produciral tudi Door to Door.

Leta 2000 je nastopil v Ghost Dog: The Way of the Samurai Jima Jarmuscha.

Leta 1988 je za upodobitev jazzovske legende Charlieja Parkerja v Bird Clinta Eastwooda prejel nagrado na Canneskem festivalu.

Nastopil je tudi v filmih Igra solz, Last Night (film je režiral Kiefer Sutherland), Criminal Justice, The Enemy Within, Witness Protection, Light It Up, Fenomen, Tuja vrsta, Dim, Pret-a-porte, Jason's Lyrics, Platoon, Dobro jutro, Vietnam, Consenting Adults, Zaseda, Barva denarja, Johnny Handsome, Downtown, Diary of a Hitman, Tatovi teles, Vision Quest ter Fast Times at Ridgemont High.

Bil je tudi izvršni producent Feast of All Saints.

Kot režiser je debitiral z Wainting To Exhale, režiral je tudi filma Strapped in Upanje ostaja s Sandro Bullock.

Kiefer Sutherland (klicatelj) trenutno nastopa v nadaljevanki 24. Za vlogo je prejel zlati globus.

Posnel je filme Red Door, Paradise Found, To End All Wars, Dead Heat, A Soldier's Sweetheart, Dark City, Eye for an Eye, Čas za ubijanje, Trije mušketirji, The Bad Boy, Trapped in Silence, epizodo nadaljevanke Amazing Stories, Article 99, Zadnji dobri možje, The Vanishing, Tanka linija smrti, Chicago Joe and the Showgirl, 1969, Flashback, Young Guns 1 in 2, Bright Lights, Big City, Izgubljeni fantje, Promised Land, At Close Range ter Stand by Me.

Režiral je filma Truth or Consequences in Last Light.

O režiserju

Joel Schumacher je režiral filme Tigerland, Veronica Guerin, Elijev ogenj, Izgubljeni fantje, Cousins, Tanka linija smrti, Dynig Young, Falling Down, Klient, Čas za ubijanje, Batman za vse čase, Batman in Robin.

Preden se je začel ukvarjati z režijo, je bil umetniški direktor reklam in kostumograf pri filmih Sleepers in Interiors (oba v režiji Woodyja Allena), The Last of Sheila ter Blume in Love. Napisal je scenarija za Sparkle in Car Wash.

Kot režiser je debitiral z The Virgina Hill Story, ki mu je sledil Amateur Night at the Dixie Bar and Grill, The Incredible Shrinking Woman, D.C.Cab, za katerega je napisal tudi scenarij. S Carlom Kurlanderjem je napisal tudi scenarij za Elijev ogenj.

Leta 1988 je v gledališču režiral Speed-the Plow Davida Mameta.

Režiral je tudi reklamne kampanje za MTV, med drugim Fight For Your Rights: Take A Stand Against Violence, ter s Kaiser Family Foundation posnel dve seriji kampanj Protect Yourself za varni seks - ena je mlade ljudi pozivala, naj se gredo testirat, druga je bila namenjena mladoletni manjšini, najbolj izpostavljeni tveganju.

Komentarji

27.11. 2004 ob 17:38

režiser je hud, ampak če ne bi bilo Colin bi bil film slabši. se vm ne zdi?

— nadjakerzan@email.si
14.12. 2004 ob 18:43

Jaz se si film danes ogledal, zdi se mi prav super, nikoli si ne bi mislil da je lahko film ki nastane v eni govorilnici tak dober!:)

— grega007
18.12. 2006 ob 20:42 zvezdica

Načeloma ne gledam trilerjev, vendar tale film je bil res napet k struna! Zelo všečen psihološki triler!

— TeA :)
22.5. 2008 ob 18:16

no da ne bo use tak prazn.. u glavnem js sm tut gledu ta film ne in je fulLLL zakon pa to =D yo yo... ammm... u glavnem splaca se ga it gledat ceprow ga ne vrtijo vec (jebiga) no ma glejte filme
aide dobri ste

*caucika

— careeee
31.1. 2009 ob 0:00

a bo prišel še kakšnen del

— gašper
31.10. 2009 ob 21:03

Oh, kaksna napetost, ooh.... Prav zabaval sem se. To je nekaksna komedija, se mi zdi. Zanimivo.

— Jim

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.