Kolosej

Past

akcijski, pustolovski
Ujel se bo v njeno mrežo
Na sporedu od: 5.8.1999, Kolosej Ljubljana
1h 52min / 112min
Scenarij: Ron Bass, William Broyles, jr
Režija: Jon Amiel

Zgodba

Robert MacDougal (Sean Connery) uživa neomadeževan ugled največjega tatu umetnin na svetu. Ko v New Yorku ukradejo neprecenljivo sliko Rembrandta, ponovno najprej osumijo njega. Preiskovalka zavarovalniške agencije Virginia Baker (Catherine Zeta-Jones) prepriča šefe, ki so bili s tatvino ob 24 milijonov dolarjev, naj ji pustijo zasledovati vrhunskega kriminalca. Odločna in iznajdljiva lepotica skuje načrt, kako Maca ujeti v past. Vendar se bliskovito izkaže, da je ta veliko bolj premeten, kot je pričakovala, in še izmikati se zna spretneje kot jegulja. Med njima se kljub temu splete nenavadno partnerstvo, mešanica privlačnosti in nezaupljivosti, ki ju ponese od Londona, prek zahodnega škotskega otočja do Kuala Lumpurja, malezijskega središča vrhunske tehnologije. Skupaj si zamislita drzen rop v višini osem milijard dolarjev, ki naj bi ga izvršila na pragu novega tisočletja.

Past je pričela svoje popotovanje do velikega platna, ko je Ron Bass v samo sedmih stavkih podal zgodbo Seanu Conneryju in Rhondi Tollefson, partnerjema pri družbi Fountainbridge Films. Takoj sta sprevidela, da bi se iz nje znalo izcimiti še marsikaj: opisovala je namreč dva povsem različna lika - svetovljanskega tatu in lepo, neizprosno, ambiciozno zavarovalniško preiskovalko - ki skleneta nenavadno zvezo. Med pisanjem scenarija so lika Maca in Gin bolj podrobno razdelali in postala sta ključnega pomena za sam filmski zaplet. "Hoteli smo, da bi bila v središču dogajanja ta dva lika, obenem pa upamo, da bo občinstvo ugibalo ne le o tem, kaj se plete med njima, ampak tudi o tem, kakšne pustolovščine ju čakajo." Po Conneryjevih besedah je PAST "lepa in duhovita vezenina z zanimivimi romantičnimi elementi, ki vso zadevo ravno prav začinijo. Je kot Pekinška opera - vsak lik ima neke skrivne namene, ampak ne tiste, ki naj bi jih imeli, ko se prvič srečamo z njimi." Conneryju ni bil scenarij všeč samo z igralskega vidika. Je namreč tudi eden od producentov filma in s Toffelsonovo sta se veliko ukvarjala z vsakim vidikom nastajanja Pasti, sodelovala sta pri oblikovanju scenarija, pri izbiri igralcev in pri pripravah na snemanje. Ko se je slednje začelo, je bilo potrebno naloge bolj natančno definirati. "Rhonda je skrbela za vsakdanje zadeve, ki jih je bilo potrebno takoj urediti," razlaga Connery, "sam pa sem kot producent pomagal, da so stvari tekle kot namazane ter sodeloval z režiserjem Jonom Amielom, ekipo in drugimi igralci. Prizadeval sem si, da bi bila delovna izkušnja za vse karseda prijetna." Vrnimo se k zgodbi. Connery takole razmišlja o preobrazbah, ki jih doživlja Mac. Sprva je njegov namen jasen in enostaven. "Je samotar, ki ima rad umetnost in lepe reči nasploh. Nič ga ne more vreči iz tira. Le na to žensko ni pripravljen. V zgodbi mu večkrat svet postavi na glavo." Conneryju se zdi Catherine Zeta-Jones idealna izbira za upodobitev Macove enakopravne partnerke v zločinu in ljubezni. "Catherine je kos vsemu, česar se loti. Je profesionalka, ki je pripravljena storiti vse za svojo vlogo oziroma film." Catherine je ravno končala snemanje Zorroja - zakrinkanega maščevalca, ko so jo povabili v Rim h Conneryju in Tollefsonovi na branje scenarija. Tollefsonova jo je poznala z britanske televizije, ni pa je še videla v Zorroju. Za vlogo Gin so imeli v mislih več igralk, vendar sta Connery in Tollefsonova želela relativno nov in svež obraz, ki bi občinstvo popeljal skozi številne preobrate v zgodbi. Zeta-Jones je ustrezala tem zahtevam, a je bila še več kot to. Tollefsonova se spominja: "V Rim je prišla povsem pripravljena, čeprav za priprave ni imela veliko časa, ker smo jo zelo na hitro povabili. Izkazalo se je, da ima občutek za vlogo. Poleg tega smo vedeli, da bo kemija med njo in Seanom na platnu vžgala." Catherine so bili zelo všeč Ginina moč, neustrašnost in razmerje z Macom. "Njena ljubezen do pustolovščin ter globoka in večplastna privlačnost, ki se počasi razvije med likoma, sta me zelo pritegnili. Gin so všeč injekcije adrenalina, ki jim botrujejo njeni (besedni) dvoboji z Macom. Vedela sem, da bova s Seanom primerna za vlogi in da ju bova s pomočjo Jona Amiela lahko še nadgradila." Zeta-Jonesova meni, da njena kemija s Connerjyem spominja na še nekatere znane filmske pare. "Njuno razmerje me spominja na Katherine Hepburn in Spencerja Tracyja ali Bogarta in Bacallovo v nekaterih njihovih filmih," pravi. "PAST lahko označite kot staromodno romanco, čeprav je ta ves čas nekoliko prikrita." Režiser Jon Amiel je pri pisanju scenarija tesno sodeloval s Catherine, Conneryjem in ostalimi igralci ter pomembno prispeval h končni verziji scenarija in oblikovanju likov, čeprav se je ekipi pridružil šele nekaj mesecev pred pričetkom snemanja. Tollefsonova razlaga: "Pri scenariju je sodeloval z nami predvsem pri utrditvi razmerja, ki je bistvo zgodbe. Poleg tega zna zelo dobro delati z igralci. Ve, kaj hoče in toliko časa dela z igralci, da iztisne iz njih najboljše. Vedeli smo naslednje: film lahko uspe le, če se bo občinstvo lahko zaljubilo v Maca in Gin. Jon je vedel, kako to doseči." Sprva naj bi se veliki, dramatično rop ob koncu filma odvijal v Hong Kongu v času, ko je ta prehajal v kitajske roke. A ker je bil ta dogodek že mimo, je Amiel predlagal, naj se raje osredotočijo na drug velik dogodek, na prihajajoče novo tisočletje. "Odločili smo se," razlaga, "naj rop poteka v trenutku preobrazb in zmede, kar naj bi odsevalo preorazbo in zbeganost obeh glavnih likov." Amiel vseeno takoj pristavi, da je prihajajoče tisočletje samo preprost del zgodbe in ne tema filma samega. "Bistvo PASTI sta ta dva lika in kako vplivata drug na drugega. Upamo, da bodo občinstvu všeč njune pustolovščine, romanca in humor." Will Patton, ki igra vodjo agentov zavarovalnice Hectorja Cruza, je bil vesel, da je po Posnemovalcu spet lahko snemal z Jonom Amielom. "Projekt sem dejansko sprejel zaradi njega. Snemanja se lotela inteligentno, rahločutno in taktno, kar mi je resnično všeč." Amiel scenarij opisuje kot "nenavadnega v kontekstu sodobnih filmov. Je vznemirljiva pustolovščina, ampak v njem so resnični ljudje, ki so prepričljivi in jih imate radi. Znajdejo se sicer v nenavadnih, a potencialno možnih situacijah. S Pastjo sem dobil priložnost posneti film, kakršnega sem si že dolgo prizadeval videti - akcijski film z možgani IN srcem." Delo s Conneryjem in Catherine je bilo za Amiela vedno spodbudno: "S Seanom je veselje delati," pravi Amiel. "Natanko ve, kaj je potrebno storiti. Je zelo dobro pripravljen, vendar to nikoli ne zmanjša njegovega navdušenja nad snemanjem filma. Kadar stopi pred kamero, je to kot nekakšno razkritje - energija, ki kot vulkan dere iz njega, vam jasno pove, zakaj ni le igralec ali filmska zvezda - on je resnično ikona." Podobno zadovoljen je bil Amiel tudi s sodelovanjem s Catherine Zeto-Jones."Ker je delala v gledališču in kot plesalka, je disciplinirana in skromna. Je hkrati izjemno lepa, izvrstna igralka in se zna dobro zabavati. Poleg tega poje kot slavček in sanjsko pleše. Pri komurkoli drugem bi bila taka obilica talenta odvratna - ampak Catehrine je tako naravna in stvarna, da ji lahko vse oprostimo."

O snemanju

PAST so snemali v znanih britanskih studiih Pinewood ter v Londonu, na Škotskem in v Maleziji. Na škotskem otoku Mull so posneli zunanje posnetke Macovega zatočišča. Grad Duart, starodavno prebivališče klana Maclean, je poziral kot omenjeno zatočišče. Utrdba je bila svojčas del verige sedmih gradov, ki so jih zgradili poveljniki klanov varuhov zahodne škotske obale, med seboj pa so o morebitnih napadih vikingov ali Angležev komunicirali s pomočjo ognjenih grmad. Sedanji gospodar gradu, sir Lachlan Maclean, 28-ti poglavar klana, je velikodušno sprejel igralce in ekipo. Sprejem za Conneryja, čigar mati se je kot dekle pisala Maclean, je bil še posebej topel. Potem je ekipa odpotovala v Malezijo na snemanje zadnjih prizorov Pasti. Med ključnimi lokacijami sta bila starodavno pristanišče Melaka in stolpa Petronas v glavnem mestu Kuala Lumpurju. Stolpa sta najvišji zgradbi na svetu, imata 84 nadstropij in jih je moč videti z razdalje več kilometrov. Narejena sta iz nerjavečega jekla in obdana s steklom, povezuje pa ju most, ki poteka med 41-tima nadstropjema obeh zgradb. Načrti posameznih nadstropij so bili oblikovani po podobah prepletenih kvadratov in krogov, ki naj bi predstavljali starodavni muslimanski simbol harmonije in moči. Notranjost stolpov so opremili z malezijskim lesom in kamnom. Po Amielovem mnenju je morda PAST prvi film, ki je uporabil sodobne vidike Malezije. "Stolpa sta bila čudovito ozadje za naše najbolj napete zaključne prizore," pravi. "Ko bo občinstvo videlo Maca in Gin bingljati z mostu 225 metrov nad tlemi, bosta verjetno stolpa postala nova turistična znamenitost ljubiteljev filma." Ta in drugi prizori, upa Amiel, bodo navdušili in zabavali občinstvo. Pravzaprav film primerja z obiskom zabaviščnega parka. "Hoteli smo, naj bo PAST vožnja z vlakcem smrti, hiša ogledal in tunel ljubezni - vse v enem," zaključuje.

O igralcih

SEAN CONNERY (Mac) se je rodil v Edinburghu. Preden je dobil vlogo Jamesa Bonda, ki mu je za vedno spremenila življenje, je delal na televiziji in filmu. Dr.No, prvi film o slavnem agentu 007, je bil relativno nizkoproračunski, a je botroval eni najdaljših in najuspešnejših serij filmov v zgodovini sedme umetnosti. Bonda je igral še v Iz Rusije z ljubeznijo, Goldfinger, Thunderball, Samo dvakrat živiš, Diamanti so večni ter Nikoli ne reci nikoli več. Conneryjev najnovejši projekt je Playing By Heart, kjer so njegovi soigralci Gillian Anderson, Gena Rowlands, Angelina Jolie in Dennis Quaid. Poleg tega velja omeniti Alcatraz in Zmajevo srce, kjer je posodil glas in osebnost zmaju. Med njegovimi številnimi filmi so še Hitchcockova Marnie, pa Woman of Straw, The Hill, The Fine Madness, Shalako, The Molly Maguires, The Anderson Tapes, The Red Tent, Murder on Orient Express, The Wind and the Lion, The Man Who Would Be King, Robin and Marian, A Bridge Too Far, Outland, Zardoz, Five Days One Summer, Meteor, The Name of the Rose, Indiana Jones and the last Crusade, The Russia House, The Hunt for Red October, Medicine Man, Rising Sun, Just Cause in The First Knight. Za nastop v Nedotakljivih je prejel zlati globus in oskarja za stransko vlogo. Je tudi dobitnik številnih drugih priznanj, denimo Legion D"Honneur in Commander Des Arts et des Lettres (najvišje priznanje francoske vlade na področju umetnosti). Za vlogo v srhljivki Ime rože je leta 1987 prejel nagrado BAFTA. Je tudi dobitnik Baftine nagrade za življenjsko delo in posebne srebrne maske, ki mu jo je lani podelila princesa Anna za izjemne prispevke k svetovni kinematografiji. Leta 1995 je od Združenja tujih novinarjev v Hollywoodu dobil nagrado Cecil B.DeMille "za izjemne prispevke na področju zabave." Leta 1997 so v Filmskem združenju Lincolnovega Centra pripravili posebno prireditev in se poklonili njegovim dosežkom. Connery je bil izvršni producent pri filmih Vzhajajoče sonce in Alcatraz, z Rhondo Tollefson in Leejem Richem pa so v okviru Fountainbridge Film producirali Utemljen sum. V gledališču je produciral igro ART Yasima Rese, ki jo je v angleščino prevedel Christopher Hampton. Igro so z velikim uspehom uprizarjali v londonskem West Endu in na Broadwayu, kjer je dobila tudi prestižno nagrado tony. Pred kratkim je doživela premiero v Los Angelesu, kjer so predstave že vnaprej razprodane.

CATHERINE ZETA-JONES (Gin): Steven Spielberg jo je opazil v miniseriji Titanik in že naslednjega dne poklical režiserja Martina Campbella, naj jo povabi na poskusno snemanje za film Zorro. Vlogo zapeljive lepotice Elene je seveda dobila. Pri Zorroju se je zoper srečala z Anthonyjem Hopkinsom, ki jo je leta 1992 režijsko vodil v gledališki postavitvi drame Dylana Thomasa Under Milkwood. Nase je v Angliji najprej opozorila leta 1991 v Majskih cvetovih, priljubljeni britanski televizijski nadaljevanki, posneti po romanu H.E.Batesa. Predtem je nastopila na londonskih odrih v uspešnem musiclu 42nd Street. Na filmu je debitirala leta 1990 v Scheherazade v režiji Francoza Philipa De Broce. Po Majskih cvetovih se je vrnila v gledališče in nastopila v Street Scenes v okviru Britanske narodne opere. Zatem se je vrnila k televiziji in posnela nadaljevanko Katarina Velika. Med njenimi filmi so še Phantom, Splitting Heirs in Krištof Kolumb: Odkritje. Njen naslednji film je The Haunting v režiji Jana De Bonta, njen soigralec je Liam Neeson.

VING RHAMES (Thibadeaux) je dobitnik zlatega globusa za sijajno upodobitev Dona Kinga v televizijskem filmu Don King: Only in America. Igral je še v Daleč od oči z Georgem Clooneyem ter v akcijskem thrillerju Con Air. Predtem je bil vagabund, ki po sili postane rešitelj v Rosewoodu Johna Singletona ter južnoafriški kralj preprodajalcev mamil v Dangerous Ground ob Ice Cubu in Elizabeth Hurley. Prvič je opozoril nase kot Marcellus Wallace v Šundu Quentina Tarantina, nakar je igral še v Misiji: Nemogoče in Striptizu ob Demi Moore. Rodil se je v Harlemu in obiskoval New York High School of the Performing Arts. Na Julliardu je diplomiral leta 1983. Na odru se je poskusil v igrah Shakespearja, Čehova, Ibsena in Moliera. Nastopal je tudi na Broadwayu. Med njegovimi filmi so še Homicide, Dave, The Saint of Fort Washington, Jacob"s Ladder, Drop Squad, Bound by Honor, The Long Walk Home, Flight of the Intruder, Patty Hearst, Kiss of Death, Bodycount ter Duets. Trenutno snema drugi del Misije: Nemogoče v režiji Johna Wooja, kjer je njegov soigralec Tom Cruise.

O filmskih ustvarjalcih

JON AMIEL (režiser) je režiral komedijo Mož, ki je premalo vedel, thriller Posnemovalec s Sigourney Weaver ter Sommersbyja z Jodie Foster in Richardom Gereom. Britanec je diplomiral na univerzi Cambridge, kjer je študiral angleško literaturo. Delal je v gledališču in na televiziji - ko je bil zaposlen na BBC-ju, se je lotil še študija televizijske režije. Velik uspel je požel z dokumentarcem The Silent Twins o dvojčicah, ki sta razvili poseben sistem medsebojne komunikacije, s pomočjo katerega sta lahko prerezali vezi z ostalim svetom. Sodeloval je pri nadaljevanki The Singing Detective, ki je na novo definirala žanr dramskih nadaljevank. Kot filmski režiser je debitiral leta 1989 s Queen of Hearts, ki je otvoril Canneski filmski festival. Na Montrealskem festivalu so ga razglasili za najboljši film, prav tako je na Birminghamskem festivalu dobil nagrado za najboljši britanski film. Tune in Tomorow - po romanu Aunt Julia and the Scriptwriter - je bil njegovem ameriki režijski prvenec. V filmu sta igrala Keanu Reeves in Barbara Hershey. Na Deauvillskem festivalu je zanj dobil nagrado občinstva.

RONALD BASS (izvršni producent in scenarist) je skupaj z Barryjem Morrowom dobil oskarja za scenarij za Rain mana (1989). Bil je tudi koscenarist in eden od izvršnih producentov Waiting to exhale ter Ko moški ljubi žensko. Napisal je tudi scenarij za Klub srečnih žensk (skupaj z Amy Tan), V postelji s sovražnikom, Črno vdovo, Gardens of stone in Nevarna srca. Na televiziji je bil scenarist in producent dveh dram, Dangerous Minds in Moloney. Bass je študiral na Stanfordu in Yaleu, iz prava je diplomiral na Harvardu. Bil je pravnik v industriji zabave, nato pa se je začel ukvarjati s pisanjem. Pisanje romanov - The Perfect Thief, Lime's Crisis ter The Emerald llusion - ga je pripeljalo do pisanja scenarijev.

FOUNTAINDBRIDGE FILMS sta leta 1992 ustanovila Sean Connery in Rhonda Tollefson. Pred kratkim so podpisali večletno pogodbo s Sony Pictures Entertainment, ki jim omogoča eksluzivni prvi vpogled v nove potencialne projekte. Connery in Tollefsonova trenutno pripravljata The Ghost and mrs.Muir za Twentieth Century Fox, Absolute Zero za Disney in MT.Weather za Intermedio. Leta 1994 je Fountainbridge produciral svoj prvi film, Utemljen

Komentarji

2.2. 2011 ob 19:40

dober film, vreden ogleda

— rael.org

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.