Odgrobadogroba

spet nou slo. film...bomo vidl če je standartni slovenski film al je kej več...Drgač od slo. filmou pa so mi še vedno: tu pa tam,Barabe,Rezrvni deli,Jebiga,Poletje u školjki 1,2.

film sem videl v izoli, komentar:fantastično , moja napoved. film bo haral v svetovnem merilu

Film Odgrobadogroba že kotira v svetovnem merilu. V San Sebastianu je dobil prestižno nagrado za najboljšega novega režiserja. Bravo!

Odlicna fotografija, kamera je super, sploh tam ko se pogled dvigne in se pokazejo cudoviti kraski vinogradi izza pokopališkega zidu. Super kontrasti v zelo ekspresivnih prizorih. Vsec mi je bilo tudi to, da ti film pusti dihati, da se vse skupaj ne odvija prehitro. Še vedno pa ostaja obcutek o rahli zmalicenosti, kot da bi nas Cvitkovič "posrbil" oz. pobalkanil. Ali pa je to le opomin, da ne pozabimo svoje nerazdruzljive povezanosti s tem polotokom. Film je tipicno evropejski, ce lahko tako recem. Eden najboljsih slovenskih filmov do sedaj. Prvi slovenski film ob katerem sem pozabil, da gledam slovenski film. lp

Nekaj nepričakovano posebnega. Poetičen, duhovit, realističen, umetelen, grotesken, lep ... Delčki vsakdana junakov se ob koncu povežejo v nepričakovano zgodbo. Film o smrti, življenju, ljubezni, primitivizmu, otopelosti, srčnosti, lepoti, krutosti, ujetosti, osvobojenosti, hrupu, tišini ... Nasprotja prepletena v celoto. Nekateri posamezni prizori delujejo kot najbolj tenkočutne slike, dogodki prikazani na poseben, skoraj neverjeten način, a ravno zaradi tega vedno sporočajo še nekaj več, še bolj zgovorno in natančno, dialogi se odvijajo duhovito in meseno. Igralci so ustvarili izjemno prepričljive karakterje (predvsem Gregor Baković, Sonja Savič, Drago milinović in Brane Grubar), tako da gledalec diha z njimi od začetka do konca v vsakem trenutku. Po mojem mnenju ne gre le za film, ki predstavlja velik presežek slovenske kinematografije, ampak gre za poseben dragulj filmske stvaritve v svetovnem merilu. Katarzično doživetje. Toplo in brez dvoma priporočam, da si privoščite ta nepozaben "trip" Jana Cvitkovića.

Poklon za 100 minut čustev. Bravo..

Glede na prejšnje komentarje sem se odločil, da si film ogledal (čeprav sem se že velikokrat glede domačih filmov ''ožgal''), saj naj bi bil ''primerljiv hollywoodskim''. Ne vem kateri hollywood ste mislili, tistega v ZDA prav gotovo ne. Spet en socialno/umetniški film, ki sicer ponudi nekaj dobrih for, a so zapleti skoz bolj čudni, ogromno stvari je preprosto nemogočih... Kdaj bomo začeli v SLO delati ''popcorn'' filme in ne samo neko umetniško neprebavljivo sranje?

90% filma je čisti užitek!!! Take dobre fore, kot še v nobenem slo filmu doslej. Đuro je pravi amater v primerjavi z avtorjem tega filma... Zadnjih 15 minut je pa film tko krvav in ogaben, da res ne veš, zakaj je potreben tak konec??!!?? Mogoče,ker drugače ne bi bil kao "ART" film, AMPAK "Le" uspešen film, kot bi ga naredil holiwood. ŠKODA, ZELO ŠKODA ZARADI ZADNJIH 15-IH KRVAVIH MINUT :)) a VSEENO ČESTITKE in pohvale, za ODLIČEN FILM!!!

Filma si sicer nisem ogledala, ampak morem pokomentirat spodnji zadnji komentar. Mislim da je samo pozitivno..ZELO ZELO pozitivno da nimamo pop-corn filmov, sej jih je že tako preveč. Ker mislim da film v katerem se mama in hčerka zamenjajo, 15-letnica postane pop zvezdnica in blablabla..so filmi ki te samo poneumljajo in je res zguba časa jih gledat. Tako da...upam da bo u Sloveniji še dosti takšnih umetniških filmov in ne drugega hollywoodskega sranja!

hmmm.kikiriki ne vem kaj bi rekla... nikjer ni bilo rečeno da je film holivudski... ali je mar holivud merilo za kvaliteten film na mednarodnem nivoju?? o prebavljivosti pa...če se že zatekaš k metaforam je ta film približno kot... sacher torta (za sladkosnede). pa premili naslednjič preden popljuvaš tak film...

...še en slovenski film. naj še samo en reče da znajo slovenci delati filme! se mi zdi da še srbi nardijo 100x boljše. me ne zanima če je ta film prejel nagrado ali bilo kaj. so izjeme pa se mi tudi zdi da so nekje 30 let nazaj delali boljše filme kot zdaj. sicer pa mi je res žal dnarja za skoraj 2 urno tišino v kino dvorani. preden se bom odločila za ogled katerega koli slovenskega filma bom še krepko premislila pa niti malo ne ozirala na vaše komentarje kako je fantastičen.

Čestital bi ustvarjalcem in se obenem zahvalil za uro in pol čistega filmskega užitka. Film kot celota me je navdal z lepimi občutki in bolečino, za hip sem pomislil, da so tudi ljudje, ki me razumejo.

No, no umetniki. Cvitkovič je rekel: "Če mi dajo za pravice milijon zelencev, lahko naredijo tudi romantično komedijo". Holivud vrti filmski svet. Če bi v Slo delali take filme, bi imelo veliko naših umetniških postopačev delo, kalili bi se in potem ..., potem bi vmes morda nastal tudi kakšen umetniški film na visokem nivoju. Kruha in iger. Za vse. Za nevedno rajo in za tiste z visoko umetniško - kulturno tenkočutnostjo.

Odgrobadogroba ni film za "gledalce", ki ne pridejo gledat filma, ampak se pridejo le krohotat, ali pa uživat ob krvavi akciji. Ni za "gledalce", ki pridejo v kino srebat Pepsi in grickat kokice, ni za "gledalce", ki že celo življenje konzumirajo le en tip filma po stereotipnem lahkotno prebavljivem holivudskem formatu. Je pa za gledalce, ki upajo, da bodo videli zanimiv film, ker so videli že marsikaj, a bi radi videli še nekaj svežega, posebnega, učinkovitega. Cvitkovič je ustvaril sicer poetičen film, v kakršnem situacije na meji verjetnosti izpostavi kot posebej pomemben del vsakdana, in hkrati poignorira mejo verjetnosti. Pripravi tragikomičen teren, da ga ob koncu preseka v popoln preobrat, spremeni tok poante, izpostavi nova glavna protagonista, celotno zgodbo postavi v drugo luč. Brez takšnega preobrata oziroma zaključka bi gledali drug film. Art gor ali dol, vprašanje, čemu takšen krvav zaključek, ko pa smo se ravno začeli fino zabavat, se mi zdi več kot neumesten, da o tisti omembi tišine v dvorani sploh ne bi izgubljala besed. Kaj hodite v kino kričat? Ah, ne, seveda, krohotali bi se radi preverjenim vzorcem, po možnosti s čimmanj smisla za humor. Ne, ta tip gledalca, če se temu sploh lahko reče gledalec, ne bo zadovoljen. Sploh pa je jasno, da dokler bodo polizdelki tipa Tu pa tam ali Kajmak in marmelada podirali rekorde gledanosti na naših tleh, lahko pričakujemo le to, da bodo naši največji filmski presežki navduševali predvsem gledalce v tujini. Pri nas bomo snemali pa domače ohceti in jih vrteli v kinodvoranah pred navdušeno množico. Upam, da sem samo pesimist.

Hollywood ne vrti filmskega sveta, vrti pa kvečjemu filmski trg. Cvitkovičev izdelek je takšen, kakršen pač je, in tega ne more nič spremeniti. Če bi Brad Pittova produkcijska hiša npr. adaptirala Odgrobadogroba in ustvarila sranje od romantične komedije, je to pač njihov problem, in sramota za njihov filmski svet, ki trži največ na izdelkih omenjenega tipa. Ob tem bi se z milijonom v žepu lahko Cvitkovič pač smehljal pod palmovim listom, saj je sam ustvaril precej več od "kruha in iger" pofla.

Ne, da si pesimist. Prodajaš nam neko kvazi kritiko filma ali pa jo samo vadiš. Imej odnos do drugače mislečih. Film je morda res presežek, vendar to še ne pomeni, da bi ga morali vsi videti s tvojimi očmi. V Holivudu delajo filme - tudi take, ki jim Cvitkovičev do kolen ne seže, zato umiri žogico. Ali si ena izmed tistih, ki jih Tomc opiše: "Poslušajo glasbo za katero v določenih krogih velja za kvalitetno. Vse ostalo je za njih človeka ne vredno". Jaz pa dodam. Mesar gre na veselico, spije špricar, poje kotlet in zavrti svojo izbranko ob polki in valčku. To je njegovo življenje in ne bi ga zamenjal za moje, še manj za tvoje - za življenje, ki prezira živo preproščino.

To je tvoja igra. Bohotiš se pred nami - ki ne razumemo in ne dojamemo. Igraš se. Pa si sita? Če vrti filmski trg, vrti filmski svet. Očitno ti razmere na turbo kapitalističnem umetniškem nebu niso ravno najbližje. Nizkoproračunski filmi niso nujno nizkoproračunski zato, ker to hočejo biti, temveč zato, ker to morajo biti. Malo literature pred spanjem. "Umetnost ob koncu socializma" morda.

Ne podajam kritike, ampak pač komentiram, kar naj bi bil namen te strani. Seveda ni treba, da vsi vidijo film z mojimi očmi, rada pa slišim argument, mišljenje, in ne le trditev nekoga, da je nekaj zanič, ker prebavi le popocorn izdelek. Tak naj se izogiba podajanju kritike o nečem, kar ga itak ne zanima, in naj uživa v popcornu. Ja, Hollywood ustvarja tudi izvrstne filme, ampak je glede na masovno produkcijo ta odstotek precej majhen. Mesarjevo življenje se mi pač zaradi kotleta in veselice res ne zdi nič posebej privlačnega, v življenju vidim smiselnejšo poanto, preprostost pa cenim, ampak v povsem drugačnem kontekstu. Odgrobadogroba recimo obravnava ravno življenje preprostih ljudi z veselicami in kotleti v paketu, ki pa še zdaleč ni nujno preprosto. Filmski trg zame ni filmski svet v smislu pomembnosti, kot se mi npr. Paris Hilton ne zdi niti malo pomembna osebnost v primerjavi z ustvarjalnim, humanim in preprostim človekom. Ja, nizkoproračunski filmi so večinoma nizkoproračunski, ker to morajo biti. In? Še vedno je lahko bolj ali manj zanimiv. Hvala za nasvet o branju literature pred spanjem, jaz ga že dolgo upoštevam, ti pa s hrepenenjem po kotletu in vaški veselici kot najmamljivejši obliki prizora verjetno ne prakticiraš te pobude prav rad. Škoda.

Seveda je bilo v enem izmed komentarjev omenjeno, da je kvaliteten kot holivudska produkcija. Samo pravim, da bi morali film označiti kot ''art'' film, da bi 90% obiskovalcem privarčevali zgražanje, dolgčas, ogorčenje... Na koncu filma je bilo kar veliko komentarjev v stilu: ''Gremo zahtevat denar nazaj?'' Da pa ne znamo narediti filma, ki bi pobiral miljone po kinodvoranah po svetu pa mi že postaja jasno. Še najbližje temu je bil Nikogarsnja zemlja, ki tako kot Odgrobadogroba obdeluje socialno tematiko, pa je vseeno film gledljiv (pardon, zelo gledljiv). Odgrobadogroba - žalost, žalost, žalost...

Pričakoval sem dobro izdelan in gledljiv film, dobil pa sem le udarec v želodec in zdaj ne more prebanljat konzumirano. Ta film za gotovo ne bom šel gledati dvakrat in tudi večina tistih, ki so ga gledali ga verjetno ne bo šla ve gledat. To naj bi bil slovenski film, slovenska je samo pokrajina, čudovita in barvita, vse ostalo je pa navlečeno od drugod neka getoizirana druščina, ki se dolgočasi in nazadnje stori nasilje nad gluhonemo lepotico,njen resnični ljubimec pa obračuna s storilci in se ubije s predelanim "fičkom". Govorec (Bakovič) na pogrebih govori neke neumnosti in igra kakor da je še vedno v "Ekspres-ekspres" v vlogi brez besed. Vsaj kakšen odličen govor resničnega govorca s pogrebov bi si lahko prebral da bi vsaj sam slišal barvitost takih govorov, tako pa je žal ostala samo neizkoriščena priložnost za dober film. Nekateri deli filma so dobri -tragikomični,neuspe l samomor, popolna nesposobnost moderne medicine pri zdravljenju depresije, nekateri pa odveč. Bojim se da je to spet nek nov začetek "črnega vala", ki ga pa prav nič ne potrebujemo v slovenskem filmu. Štrk

...bi lahko označil svoje občutke uro in štirideset minut filma, potem ko mi je po desetih minutah ugasnilo upanje, da bom končno videl film posnet v Sloveniji, ki ne bo iz žanra "slovenski film". Prav zavidam vsem gledalcem, ki lahko v tej naši res originalni zvrsti filma (skoraj tako nekako kot človeška ribica) tako zelo uživajo. Za vse ostale, ki imamo raje ščepec realnosti, pa ostane le upanje, da se bo kak slovenski režiser spravil posneti dokumentarni celovečerni film. Z umetniškim presežkom, ki jim je prirojen, bomo morda dobili celo pravo dramo, ali pravo črno komedijo.

Ja, res ne vem, kaj naj si mislim. Ravnokar sem si ogledala Odgrobadogroba in moram reči, da sem se precej dolgočasila med gledanjem filma. Zakaj? Zaradi 10x preveč razpotegnjenih kadrov, zaradi preprostih in neumnih napak (kot npr. tista z lojtro) in zaradi igre, ki ji ne gre ravno očitati gledališke igre, žal pa tudi ni kaj daleč od tega. Dialogi so zamrznjeni in igralci, čeprav so bili izbrani res zelo dobri, žal igrajo tako kot vsi ostali slovenski igralci v prejšnjih slovenskih filmih, zategnjeno, kot bi se bali dati od sebe kaj več. Mogoče je krivda temu scenarij, saj se liki ne razvijajo skozi film, kot bi bili morda vajeni iz drugih boljših filmov (npr. Perota spoznanje, kaj se dogaja z njegovo 'ljubeznijo', nič ne spremeni). Moram reči, da sem se krohotala, ko sem spet videla, da je Cvitkovič vse paciente spet postavil, ja kam drugam, kot v isto bolniško sobo, kot pri najbolj huronsko smešnem delu v Kruh in mleko. Mogoče je tukaj poskrbel za nek prenos od prejšnjega filma, ki ga je delal, kot pri Kruh in mleko, ko je bil na TV ravno film V leru. Kakšno naključje ali samopromocija? Res te potre, da vidiš, da so tudi po svetu žirije, ki napak ne vidijo in da ideja, ki je pravzaprav dobra in izvedljiva izvisi nekje tam v prelepi kraški pokrajini in se je žal kljub številni ekipi in pomoči ne dodela v celoti. Kulisa slovenskega Krasa je žal tudi edina pohvalna. Napake, spodrsljaji, ki jih ob filmu, ki ga je financiral filmski sklad RS, kjer naj bi ja vedeli, kaj je to dober film, igralca začnejo nervirati. Slovenski film vztrajno išče tisto svojo pot, ki jo je že imel; zdaj pa malo kopira pri Kusturici, malo tu malo tam, ker svoje poti žal ne najde več. Slovenski film postaja pravzaprav že malo posmehljiv do gledalca. Na vsaki stopinji mu namreč da vedeti, da ga ima za neumnega in neukega. Tega ne morem trditi za vse filme, npr. Zvenenje v glavi je bil prvi film, kjer gledalec ni imel občutka, da je film slovenski, po mojem mnenju. Žal mi je, ker stalno poslušam, da Cvitkovič pa ne dela tipičnih slovenskih filmov. O, ja. Dragi Jan si že zašel v to kolesje in upam, da se drugič bolj izkažeš. Mi pa gledat, al pa clo delat boljše filme. Kaj boljšega pa že nardimo, ni hudič.

1. Kadri niso razpotegnjeni, ampak dihajo. Nisem se dolgočasila niti trenutka. (No, v krsti je bilo za spoznanje res morda predolgo). 2. Kakšna napaka z lojtro? 3. Gledališka igra? Ta floskula o slo. filmu pa že dolgo nikamor več ne paše. 4. Zakaj bi moralo Perota spoznanje o njegovi ljubezni spremeniti? Ja, vem, da je to kliše učnih ur o pisanju scenarijev po holivudsko, češ, lik se mora nujno spreobrniti, spremeniti ob temeljnih dogodkih. Meni je pa veliko bliže tip filma, ki skuša podati resnico, tudi skozi poetiko in simboliko. Pero se ni nič kaj spremenil, saj je bil že marsičesa vajen od svoje družine, še celo potuhnil se je. In to mi je bilo všeč, ker se mi je zdelo verjetno. Lik moškega, ki ne prenese, se ne sooči, stisne rep med noge, ima dovolj svojih težav ... In na drugi strani lik moškega, ki se sooči s tragedijo svoje ljubezni, ampak je spet ne prenese, se pogubi, ker se sooči. Ja, temu verjamem. Obojemu. 5. Mogoče gledalec le ni tako uk in pameten, kot bi rad bil. Odvisno od gledalca. 6. Jan je s strani žirij in združenja kritikov pobral vsega skupaj, mislim, da, šest glavnih nagrad po svetu. In zakaj misliš, da si ti tako zelo verodostojen gledalec, da trdiš, kako vsi ti posebej izbrani ljudje na eni strani in strokovno podkovani na drugi pojma nimajo? Jih je namreč kar precej z različnih vetrov, tako da ... 7. Zvenenje v glavi. Se spomniš nedopustnega štosa, ko Godnič leži z odrezanim jezikom na tleh, v zaporu je gnusen kaos in vse smrdi po krvoločnosti, Šugman pa sklonjen nad njim, ki se davi v lastni krvi, skuša biti duhovit in odpoje nekaj v stilu: "Meni zveni v glavi, ta pa ne more govorit (ali nekaj v tem smislu)". Takšnega situacijskega kolapsa, ko eno nikakor ne gre skupaj z drugim, nisem videla še v nobenem slo. filmu, nobenem. To ni bil najslabši projekt, nikakor pa ne med boljšimi. Po mnenju moje malenkosti seveda in še nekaterih. 7. Cvitkovič pa res ni tipičen režiser slovenskega filma v smislu sloga. Diši dosti bolj po balkanskem vzdušju, ampak obravnava tipično slovenske tematike. Začimbe mi dišijo prej z juga. Definitivno. Če že moramo operirati z naše, njihovo, ono ...

Film se mi zdi zanimiv, ker ni klišejski (ne izveš konca že pred ogledom filma). Pogrešam pa več humorja, glede na to, da naj bi bila komedija... Nekateri prizori so prav strahotni, zanimivi kadri in seveda celotna zgodba... Upam, da je/bo ta film še primerno nagrajen in da bo dosegel ciljno publiko...

Mene pa je malo bodlo v uho, da razen "Renate" ni nihče govoril okolju primernega dialekta. Z ljubljanščino v tisti pokrajini so pač udarili mimo. Mar bi pač ostali pri knjižni slovenščini (kot Novak). No, to se mi je zdela "napaka". Sicer pa zanimiv film. Šokanten

Joj ljudje, pa kaj za vraga imate proti slovenskemu filmu? Slovenski film je slovenski in hvala bogu da je drugačen. Upam da bo tak tudi ostal. Imamo balkanski priokus ampak tko je, mi smo balkanci in si ni treba lagat da smo kj drucga. Če ste znova in znova razočarani nad slovenskimi filmi jih ne hodt gledat. A ni enostavno? Jst tud ne maram npr. Jim Carrey-evih filmov in jih ne grem gledat. Ker mi njegovo igranje ni všeč. Pa je menda dober igralec. V tem primeru primerjam slovenski film proti določenemu igralcu ker je slovenski filmski trg malo manjši. Skratka slovenski film je drugačn od ostalih in prav je tako. Francozi imajo tudi francoski film in je meni osebno dober ampak je spet čisto drugačen. Večina ki menijo da je film zanič so jim bili zanič tudi večina, če ne kar vsi, prejšnjih slovenskih filmov. Ampak do zdj tega še niste ugotovili da vam slovenski filmi niso cool? A nebi rajš pršparal jurja? sklep: slovenski film naj bo

ja, se strinjam, to je bila res napaka filma. Samo narečje niti ne, saj se na Krasu priseljujejo družine z različnih koncev in krajev, zato me ne moti ljubljanska družina na Krasu, ker je pogost pojav. Zelo me je pa zmotila nedoslednost v primeru Renate. Tipični primorski naglas mladega dekleta na eni strani in zborna slovenščina njenega očeta, ki se je očitno priselil iz npr. Ljubljane. Saj je vendar njegova hči. Nismo zvedeli, da je npr. Renata živela deset let na primorskem, on pa dvajset let služil kruh v Ljubljani, kar bi lahko pojasnilo čudež drugačnega govora znotraj družinske vezi. Škoda.

jaz pa ob vsem tem kar sem zdaj prebrala nemorem verjet kakšni ste!po mojem bi mogli prepovedat komentarje gledalcev, saj jih večina ni dosegla raven zrelosti, ko bi lahko sprejeli film takšen kakršen je in razmislili o poanti filma in ne le ob občutku ki vam ga pusti.če hočete zgodbe ob katerih ni treba razmišljati glejte določene filme iz holywooda,če pa po nesreči sfalite kinodvorano veste kje so vrata!meni tud ni bil všeč niti en slovenski film pa zato nebom trdila da so ogabni, nagnusni, popolnoma sfaljeni.kar dela večina vas je tipično slovensko-gremo kritizirat!nemorem verjet!!

Film sem z užitkom gledala. Tako lepe barve, lepa kamera, dobra igra, lepi prizori, najboljša sta prizora pri psihiatru in "tečaj" angleščine ... ko bi me vsaj po uri in pol začelo tiščati scat, da bi šla ven in ne bi videla, kako konča Ida itd. Pred tem sem se začela spraševati, kako je Cvitković sposoben posneti tako lep film, pa tak kreten izgleda, no, na koncu pa ... Cvitković, mislim, da bi te morali zapreti ali pa ti vsaj presekati dotok sredstev!

Ja, in še to, kar ste že napisali pred mano. Od vseh samo Renata govori primorsko ... Halo? Se je samo ona priselila na Primorsko? Okej, v tujini, Cvitković, tega res ne opazijo, mi pa ... Mi pa. Glede izbire jezika je krasen Fužinski bluz, ki zdaj igra v Drami.

Film je dober, a hudo črn. Naj vas oznaka "Črna komedija" ne zavede. Komedije je nekaj minut na začetku, zadnjih 15 minut pa je totalno črnih - kolaž najglobjih frustracij na kvadrat.

Živjo, Je kdo opazil napako pri prevodu na začetku filma, ko Baković pri prvem govoru reče:"Everybody wants to go to heaven, but noone wants to die first"., ki ga prevedejo kot:"Vsi bi radi prišli v nebesa, nihče pa noče prvi umreti". Pravilno bi bilo seveda:"... nihče pa noče PREJ umreti". Zanimivo se mi je zdelo, da je v samem filmu v podnapisu napačen prevod. Sicer je pa film intriganten :)

Film, ki mu naziv najboljšega slovenskega filma vseh časov, vzame le pretirano mračen zasuk, kjer trije lokalni pobalini nič hudega slutečo punco spremenijo v Ivano Orleansko. Okej, Odgrobadogroba je črna komedija, črne komedije pa si lahko kot veste dovolijo veliko. Zelo veliko, še posebej če se vrtijo okoli mladeniča (Gregor Bakovič), ki piše pogrebne govore. Okoli njegovega najboljšega prijatelja (Drago Milinovič), ki še vedno vozi fičaka, obožuje italijanske peplume, kjer je glavni pogumni Maciste, in sanja o smrti. Okoli lokalne bejbe (Mojca Fatur), ki jo rajca sadomazo. Okoli dedka (Brane Grubar), ki hoče po smrti žene napraviti samomor. Okoli mamice (Nataša Matjašec), ki se ne razume s svojim možem (Zoran Dževerdanovič), ljubiteljem kuhinjskega seksa. Okoli gluhoneme punce (Sonja Savič), ki okoli skače kot prikazen. Okoli tipa, ki v sodu vode vadi potapljanje. Okoli zdravnika (Pavle Ravnohrib), ki daje hudo psihološke nasvete. In okoli natakarja (Primož Petkovšek), ki nikoli ne obrne novega meseca na koledarju z nagicami. Prav imate, to je film, ki izgleda tako, kot da bi ga skupaj režirala Emir Kusturica in Slobodan Šijan, kar je dobro, saj ga je režiral Jan Cvitkovič, Slovenec s stilom in s smislom za dobre filme, ki se ne obremenjujejo z ničemer. Cvitkovič filme dela zase in za tujino, kar je prav, saj se zaveda, da bi bili za Slovenijo preveč dolgočasni. Tak je bil Kruh in mleko, natanko tak je tudi Odgrobadogroba, prva prava slovenska črna komedija, ki jo zanese le proti koncu. Takrat, ko hoče preveč in ko pozabi, da črna komedija ni črna drama. Se pravi film, ki mora šokirati s preobratom. To je povsem odveč. To je trapast rimejk Kristusovega pasijona, kjer se Drago Milinovič po usodnem dogodku spremeni v Mačista, v italijanskega filmskega gladiatorja, v maščevalca brez slabe vesti, v Umazanega Harryja, ki potem od napora seveda zaspi za volanom svojega sfriziranega fičkota.

Distribucijska oznaka filma pač ne more služiti kot del kritične obravnave filmskega izdelka. Lahko popljuvaš oznako črna komedija, kar s scenarijem in režijo, da o dramaturškem pristopu ne govorim, pač nima nobene veze, saj gre le za birokratski pečat velikokrat neizvirnih birokratov. Torej argument preveč mračnega zasuka ob koncu ne more služiti kot tehten v imenu produkcijskega štemplja. In ker gre očitno le za nezadovoljstvo ob težko prebavljivem zadnjem delu filma (oh, ne maramo grdih prizorov, še posebej če so prepričljivi), bi bilo pošteno od ocenjevalca, da se vzdrži izrazito osebnega komentarja znotraj razdelave, ki daje lahko bralcu zavajajoč vtis profesionalnega, objektivnega pristopa.

filmček brez repa ne glave, dogaja se v Istri, v piranskem zaledju sodeč po avtomobilskih tablicah, v njemu pa ni niti ščepca mediteranske kulture, mentalitete ali načina življenja. vse se odvija v nekakšnem "lublanskem" dialektu, ki ga v tistih krajih NIHČE ne govori. nekateri liki so popolnoma "jodlarsko" zateženi in zagrenjeni, morda jih najdete, ne vem, v Ljubljani ali na Koroškem (blagor vam...), zagotovo ne na obali, trmasti depresivni istrijan je tukaj klasičen stereotip a ga Cvitkovič ne pozna, navkljub, če se ne motim, svoji dalmatinski krvi. glasbeni vloški, ki jih prispeva "kao" vaški orkester so spet poskus nekakšnega arty elementa (morda usluga prijateljem glasbenikom, ki rabijo reklamo...), in spet popolnoma neskladni s prostorom kjer naj bi se Štorija odvijala. pa prehod iz idiličnega "magičnega realizma" ki veje skozi večino filma v brezvezno neskladen in nerazumljivo krut finale... WTF? kakšne so motivacije treh "propalic"? kdo so ti tipi? zakaj niso že v zaporu? glava prične boleti če skuša človek vse skupaj povezati z nekakšno minimalno logiko... sploh pa film ni slovenski, je prej bleda kopija kake balkanske odisejade, v lublanskem narečju, kar kaže le na to, da ne samo, da slovenija nima ničesar tipično svojega kar bi bilo zanimivo za izvoz (z izjemo "narodne" muzike, v dežele kjer tudi konzumirajo kislo zelje in krvavice), ampak tudi da se "umetniki" tega zavedajo. rezultat česar so slovenski filmi o "čefurjih" in znanstvenofantastičn i umotvori Cvitkovičevega tipa. ena stvar me je le zabavala v filmu. in sicer vložek pobran iz italijanskega kolossala o Macistu (iz obdobja takoimenovanih "peplum" ali "sword and sandal" filmov, ki so se snemali v rimskih studijih Cinecitta' v prvi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja). toda zagotovo ne bo dovolj, da se nad filmom navduši tudi Tarantino... (ki je poznavalec žanra)

Ko zagledaš naslov ODGROBADOGROBA misliš da je krut filem.Ko stopiš v dvrano in slišiš slovenski glas na zaslonu se zasmeješ!!!Naslov je strašen(kot se je tudi meni zdel).Naslov spoloh ni strašen! Slovenski filem nemore uspet!Čeprav ima krut naslov in dobre igralece.SLOVENIJA JE PRAMAJHNA ZA VSE STVARI!1

meni se je zdeu film dougočasen in razen par for je blo vse brezveze :( res skoda :( a ve sploh kdo obnovit filem in povedat o cem se gre ??? brez zamere ! PS: nimam nic proti slovenskim filmom in upam da jih nardijo cimvec :) bo vsaj vec izbire !!!

Če bi OdGrobaDoGroba nastal pred 30 leti bo morda lahko rekel da je svež in originalen. Danes pa je samo poizkus uvoziti balkanski absurd na slovensko podeželje. Film sam sebe jemlje smrtno resno, je poln brezciljne simbolike, predolgih kadrov, neprepričljivih scen ter povprečne igre. Poglejte si raje Kustoricino Podzemlje in videli boste izviren absurd, ta film pa boste spoznali za to kar je: neposrečen plagiat

filem je poučen in sicer iz tega razloga ker nam tu prikaže kako lepo je življenje.

Odličen film. Res odličen. Najboljši slovenski film in nasploh eden redkih filmov, ki jih lahko gledam trikrat in sem vsakič navdušen.
Pa sicer nisem pristaš slovenskih filmov.
Igra - neverjetna! Sploh Sonja Savič "raztura"
glasba - ena A
fotografija - najboljša v Sloveniji doslej
zgodba - lahko bi bila boljša, ampak tu ne gre toliko za zgodbo, kot za razvoj in analizo karakterjev
razvoj karakterjev - eden boljših sploh. Vsako dejanje ima svoj motiv v ozadju. To je ena zadeva, ki je zelo zelo redko videna v vseh filmih (sploh Hollywoodskih), kjer so karakterji le zato, da se premika zgodba.

Skratka Cvitkovič - če te kje srečam, ti častim pir :)