Očka po sili

Dvaintridesetletni Sonny Koufax (Adam Sandler) je diplomirani pravnik, ki se vestno izogiba odgovornostim in obveznostim odraslega človeka. Resni karieri in zakonu se v velikem loku izmika s honorarnimi zaposlitvami, s posedanjem v športnem baru in neštetimi obroki, ki si jih naroča kar prek telefona. S takim početjem se zelo razlikuje od prijateljev pravnikov. Celo njegov sostanovalec in stari študentski kompanjon Kevin (Jon Stewart) se počasi pridružuje ešalonom odraslih, ko zaprosi za roko dolgoletno prijateljico Corrine (Leslie Mann). Ta si s Sonnyjem neprestano skače v lase, saj se, kadar le more, norčuje iz njenega nekdanjega poklica natakarice v topless baru. Edina, ki cenita Sonnyjev svojstven pogled na svet, sta Corrinina čedna sestra, prezaposlena odvetnica Layla (Joey Lauren Adams) in Sonnyjev dolgoletni dostavljalec hrane na dom (Rob Schneider), ki si je dejansko že priboril status Sonnyjevega tretjega sostanovalca. V ponesrečenem poskusu narediti vtis na svoje dekle Vanesso (Kristy Swanson) in v dokaz, da je pripravljen na odgovorno življenje, Sonny posvoji petletnega fantka Juliana (Cole in Dylan Sprouse) s pretvezo, da je njegov biološki oče. A ker se načrt ne obrestuje in ga Vanessa vseeno zapusti, Sonny skuša dečka vrniti socialni službi. Soočen z dejstvom, da bi moral Julian v dom, dokler mu agencija ne bi našla primerne krušne družine, pristane, da bo nekaj časa vseeno skrbel zanj. Čeprav zabrede v neznan teritorij pomanjkanja spanca, zoprnih otroških pesmic in lulanja v posteljo, Sonny kaj hitro z odprtimi rokami pozdravi vlogo začasnega očka in se vzgoje loti na nekonvencionalen način. Potem pa ga socialna služba vendarle ujame na laži, da ni dečkov pravi oče. Sonny poskuša dečka, ki ga je vzljubil, zato pridobiti po zakoniti poti in tako postaviti temelje trajnih stikov z njimi. S temi prizadevanji preseneti sebe, svojo družino in prijatelje, saj se je naučil sprejeti odgovornosti, ki mu jih nalaga resnično življenje.

O snemanju

"Očka po sili pripoveduje o samskem moškem, v čigar življenje nenadoma in nepričakovano vstopi pobič," pravi producent Sid Ganis. "Soočiti se mora s tem, kaj pomeni imeti otroka kot neizpodbiten del lastnega obstoja. Izkusi zabavne trenutke, zmedo, strah in nazadnje radost, ki jih prinaša odnos med očetom in sinom." Zamisel za scenarij Očka po sili se je pravzaprav porodila prav Ganisu. Sam ima štiri otroke in zgodba o odnosu med roditeljem in otrokom se mu je zdela univerzalna. Bila je tudi eden od razlogov, zakaj mu je bil projekt tako všeč in ga je zato kot prvega želel posneti v okviru svoje lastne produkcijske hiše. Adam Sandler je bil kot nalašč za razčlenitev zamisli o tem, kaj se zgodi čistokrvnemu samcu, ko se sooči z izzivi starševstva. Z dolgoletnim scenarističnim partnerjem Timom Herlihyjem, s katerim sta napisala Maminega sinka, Poročiva se, Happy Gilmore in Billyja Madisona, sta zgodbi dodala več podtonov, jo ustrezno začinila in izvirnemu konceptu dodala še barvite, a prepričljive stranske like. Svojstven humor scenaristične dvojice je razločno viden v dinamiki odnosa med Sonnyjem in Julianom. Ko sta se lotevala pisanja, sta se Herlihy in Sandler navdihovala pri rečeh, ki jih dobro poznata. "Sposojala sva si zlasti izkušnje najinih družin," pravi Sandler. "Veliko stvari, ki jih Sonny počne s svojim otrokom, je moj oče počel z mano." Julianova igračka Potapljač Steve je zasnovana na Sandlerjevi igrački Potapljač Dan, ki mu je bila v otroštvu silno pri srcu. "Svojega Potapljača Dana sem izgubil," se spominja. "Zato se je moj oče oblekel v oblačila očeta Potapljača Dana in se pojavil na vhodnih vratih. Dejal je, da je igračka sedaj pri njem in se zahvalil, ker sem pazil nanj, ko je odraščal. Moj oče je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi svojega otroka spravil v dobro voljo, zato smo podobno situacijo vključili tudi v film."
Sonnyjevemu na videz nekonvencionalnemu življenjskemu slogu in otročji filozofiji je v bistvu botroval odnos z njegovim očetom, brezkompromisnim odvetnikom, ki je sinu vcepil visoka merila na vseh področjih. Producentu Jacku Giarraputu, ki je bil že producent Sandlerjevih uspešnic Mamin sinko, Poročiva se in Happy Gilmore, se je zdelo, da scenarij ponuja krasno priložnost raziskati različne vidike starševstva, še posebej, ker Sonny svoj način vzgoje Juliana primerja z očetovimi starševskimi prijemi. "Sonny vedno pomisli, kaj so njegovi starši storili napak in potem skuša ravnati ravno obratno," pravi Giarraputo. Sandler se strinja: "V filmu se Sonnyju zdi, da je bilo v njegovem odnosu z očetom nekaj narobe. Zato se zadeve loti z vodilom: K stvari bom pristopil z natanko nasprotne strani in otrok bo postal resnično čudovit." Medtem ko je Sandler v Maminem sinku in Billyju Madisonu igral večnega mladostnika, je v Očku po sili njegov lik sicer odrasla oseba, ki pa ima še vedno v sebi določene primesi nabritega mulčka, ki jih je v prejšnjih filmih izpilil do popolnosti. Ampak Sandler zanika trditve, da se v filmu odraža zreli Adam Sandler. "Zdi se, da sem bolj odrasel, ker imam sedaj dvaintrideset let. Vendar je temu tako samo v tem filmu. Sem igralec in lotevam se pač drugačne vloge." Kot poudarja Giarraputo, Sonny ni vagabund brz cilja, je inteligenten možak, ki ima sicer vse možnosti za uspeh, a zavestno sprejme odločitev, da ne bo sodeloval v resnih zadevah, s kakršnimi se morajo soočati odrasli v resničnem svetu. Ko pa posvoji fantka, se vse to v trenutku spremeni. Po Sandlerjevem mnenju se Sonny preda svojemu starševskemu instinktu, ker "je človek, ki nikoli ničesar temeljito ne razmisli in ki stori nekaj avtomatično zato, ker mu drugi to odsvetujejo. Ta fantek v njem prebudi določena čustva še isti dan, ko se prvič srečata. Po mojem se temu tipu ne ljubi delati, zato se ne žene za novimi službami. Namesto tega posvoji otroka in skuša tako pokazati, da si želi napredka."
Ko se je projektu priključil Sandler, so producenti začeli iskati režiserja, ki bi znal učinkovito prikazati mešanico zanesenjaškega humorja, tehtnejših trenutkov in romantičnih vložkov. Še bolj kot to pa so si želeli najti režiserja, ki bi imel dovolj potrpljenja za delo z otroškim igralcem v glavni vlogi. Dennis Dugan je bil kot nalašč, saj ima izkušnje tako z uspešnimi komedijami (Happy Gilmore) kot s cenjenimi televizijskimi nadaljevankami (Bolnišnica upanja, Newyorška policija). Poleg tega je že delal z otroki, saj je še kot igralec nastopal v filmih Parenthood ter The Howling. Dugan je hitro pristal na sodelovanje že zato, da je lahko znova delal z Adamom Sandlerjem. "Snemanje filma z njim poteka malce drugače kot običajno - vzdušje je zelo tovariško," pravi. "S Sandlerjem bi delal tudi, če bi me poklical in mi dejal, da bo skušal dramsko obdelati telefonski imenik."
"Kot režiser je krasen človek," pravi Sandler o Duganu. "Spodbuja nas, ki skušamo biti smešni, naj vztrajamo v smešnih trenutkih, dokler moremo. Resnično zna ustvariti krasno sproščeno vzdušje."
Pri snemanju je Duganu pomagalo tudi dejstvo, da je sam oče: "Zanje je bilo v bistvu zelo pomembno, da sodelujejo z nekom, ki ve, kako je vzgajati otroka," pravi o nekaterih članih ekipe, ki še nimajo otrok, čeprav se je Herlihy začel obnašati kot roditelj že šest tednov po rojstvu njegovega otroka." Herlihy v smehu priznava, da sta po tem s Sandlerjem res morala popraviti scenarij.
Pri izbiri igralcev so imeli največ težav z odločitvijo, komu zaupati ključno vlogo posvojenčka Juliana. Kot je hotela usoda, sta bila dvojčka Cole in Dylan Sprouse prva, ki sta se potegovala zanjo. Čeprav so bili filmski ustvarjalci nad njunim nastopom navdušeni, so še vedno hoteli videti kar največ dečkov. V New Yorku in Los Angelesu se je tako na avdicijah zvrstilo okrog dva tisoč potencialnih Julianov. Filmarji so potem končno prišli do zaključka, da sta brata Sprouse kot ulita za vlogo. Sprva so pravzaprav nameravali uporabiti zgolj Colea, ko pa ga je zaradi napornega snemalnega urnika nekajkrat zamenjal bratec Dylan, so ugotovili, da sta oba izvrstna igralca in zato sta si delo enakovredno razdelila. Dugan, ki je z otroki delal že denimo pri Problematičnem mulcu, pravi: "Na prizore se nismo dolgo pripravljali. Takoj sta jih osvojila. Bilo je, kot bi delali z zares dobrima igralcema, ki sta čisto slučajno šestletna dečka." Režiser, vizažisti in frizerji so poleg mame obeh dečkov postali redki posamezniki, ki ju ločijo že na prvi pogled. Po značaju se sicer malce razlikujeta - Cole je bolj zadržan, a zvedav, Dylan bolj živahen in odkrit - a večina ekipe je kljub temu ves čas ugibala, kateri je kateri. Čeprav sta bila kar tri mesece z doma v južni Kaliforniji, njunega navdušenja in zagnanosti ni moglo omajati prav nič. Kadar nista snemala in za konec tedna sta hodila na pouke risanja in modelarstva, obiskovala muzeje, živalske vrtove in broadwayske predstave, med njimi Levjega kralja. Ob koncu snemanja je bilo skoraj vse prizorišče prekrito z njunimi umetninami. Edino zagato je povzročil Colov mlečni zobek, brez katerega je ostal sredi nekega prizora. To naj bi bila sicer povsem običajna otroška izkušnja, obvezno dopolnjena z obiskom miške, ki pod blazino pusti žepnino, tokrat pa ni bilo tako. Na petkov večer so začeli mrzlično iskati zobozdravnika. K sreči je imela telefonsko številko enega Colova mati, saj ji je deček že pred časom povedal, da se mu maje zob in si jo je priskrbela za vsak primer. Zdravnik je potem Colu do konca snemanja namestil umeten zobek.
Joey Lauren Adams je vloga uspešne odvetnice Layle Maloney ponujala neustavljivo privlačno priložnost znova odigrati močan ženski lik. O navidez nemogočem razmerju med njo in radoživim Sonnyjem pravi: "Sonny je na enem koncu ekstrema, ona na drugem. In tako kot pri večini reči na svetu ravno zaradi tega vzpostavita ravnovesje. Zanjo je vse samo delo, delo, delo, zanj je vse samo igra, igra, igra, zato se srečata nekje na sredini." Jon Stewart pri filmu sodeluje zato, ker "je prava redkost najti scenarij, ki ima prikupno ganljive trenutke in je strukturno resnično razdelan. Očka po sili se odlikuje prav s tem." Poleg tega mu je ponudil priložnost za sodelovanje s Sandlerjem, s katerim sta svojčas skupaj nastopala po newyorških komičnih klubih.
Je izkušnja na snemanju tega filma Sandlerja pripravila na očetovstvo v resničnem življenju? "Starševstvo? Potrudil se bom, a bom še vedno zanič. To vam zagotavljam."

O igralcih

ADAM SANDLER (Sonny/scenarist/izvršni producent) je bil koscenarist, izvršni producent in glavni igralec uspešnice Mamin sinko. Nanizal je še naslednje uspešnice: Poročiva se, Billy Madison in Happy Gilmore. Za vlogo v Poročiva se je prejel nagrado ShowEast za zvezdnika leta. Billy Madison je kultni študentski film po vseh Združenih državah, saj na tamkajšnjih univerzah pripravljajo Billyjeve noči in Sandlerjeve festivale. Kariero je po diplomi začel pri oddaji Saturday Night Live, najprej kot scenarist in sčasoma kot eden od nastopajočih. Kadar ne snema, Sandler prepeva na razprodanih koncertih po ameriških kolidžih. Za svoja dva komična glasbena albuma What the Hell Happened to Me? in What"s Your Name? je prejel dve nominaciji za nagrado grammy. Prodal je tri milijone izvodov obeh. Ob promociji tretjega - What"s Your Name? - je odšel na krajšo turnejo, nedavno je izdal četrtega, Stanley and Judy"s Kid.
Njegovemu naslednjemu filmu je naslov Little Nicky.

JOEY LAUREN ADAMS (Layla) je bila leta 1996 za nastop v filmu Chasing Amy nominirana za zlati globus. Njen naslednji film je Bruno, komična drama v režiji Shirley MacLaine, kjer sta njena soigralca Kathy Bates in Gary Sinise. Rojena je v Arkansasu in se je uveljavila s serijo stranskih vlog: v Michaelu z Johnom Travolto je bila denimo natakarica, ki golta pite, bila (skupaj s Parker Posey) pojoči duet v Spi z mano ter pripadnica višjega družbenega sloja v Dazed and Confused. Med njenimi filmi so še A Cooly Dry Place, Mallrats, Bio-Dome, The Program, The Coneheads in SFW.

JON STEWART (Kevin) je nadarjen komik, igralec in pisatelj, ki je pred kratkim posnel romantično dramo Playing by Heart z Gillian Anderson ter komično grozljivko The Faculty v režiji Roberta Rodrigueza. Januarja letos se je vrnil na televizijo, kjer vodi The Daily Show With Jon Stewart. Pogosto je nastopal tudi v nadaljevanki The Larry Sanders Show. Septembra lani je izdal prvo knjigo, zbirko humorističnih esejev Naked Pictures of Famous People, ki so jo kritiki toplo sprejeli. Pisal je še za revije The New Yorker, George in Esquire.

COLE in DYLAN SPROUSE (Julian) sta identična dvojčka, za katera Očka po sili predstavlja filmski prvenec. Predtem sta pet sezon upodabljala sina Brett Butler v nadaljevanki Grace na udaru. Dylan je petnajst minut starejši od Cola. Igrati sta začela pri šestih mesecih na predlog babice, ki je bila igralka in učiteljica igre. Nadarjena dvojčka sta že na prvi avdiciji dobila delo - nastop v reklami - sledil pa mu je Grace na udaru. Takrat sta bila stara eno leto. Nastopila sta še v The Young and the Restless, Mad TV ter v video spotu Paule Cole Wait. Njun najnovejši film je The Astonaut"s Wife z Johnnyjem Deppom in Charlize Theron.

O filmskih ustvarjalcih

DENNIS DUGAN (režiser) je režiral projekte tako za televizijo kot za veliko platno, med njimi Happy Gilmore, v katerem je tudi igral. Režiral je Chrisa Farleya v Beverly Hills Ninja, ki se je znašel na prvem mestu ameriške lestvice najbolj gledanih filmov manj kot leto dni po Happy Gilmore. Dugan je tako edini režiser, ki je imel v manj kot 11 mesecih dva filma na drugem oziroma prvem mestu najbolj gledanih filmov. Režiral je še Problematičnega mulca in Brain Donors ter epizode nadaljevank Ally McBeal, Bolnišnica upanja in Newyorška policija. Kariero je začel kot igralec z nastopi v Day of the Locusts, The Howling, Norman, Is that you in Parenthood. Nastopil je v televizijskih nadaljevankah Rich Man, Poor Man, Delo na črno, Fantje s Hill Streeta, Hooperman, St.Elswhere, M*A*S*H*, Columbo ter v lastni z naslovom Ritchie Brockelman, Private Eye.

TIM HERLIHY (scenarij) je bil scenarist Sandlerjevih filmov Mamin sinko, Billy Madison, Happy Gilmore in Poročiva se. Trenutno je vodja piscev pri oddaji Saturday Night Live. S Sandlerjem bo napisal scenarij za Sandlerjev najnovejši projekt Little Nicky, je pa tudi član odvetniške zbornice države New York.