Nenavaden primer Benjamina Buttona

Sinopsis

"Rodil sem se v nenavadnih okoliščinah."

Tako se začne film Nenavaden primer Benjamina Buttona, ki je nastal na podlagi zgodbe F. Scotta Fitzgeralda iz 20. let 20. stoletja. Pripoveduje o moškem, ki se rodi pri svojih osemdesetih in se stara nazaj: o moškem, ki enako kot kdorkoli izmed nas ne more ustaviti časa. Njegovo potovanje iz New Orleansa in konca 1. svetovne vojne leta 1918 v 21. stoletje je tako nenavadno, kot je človeško življenje le lahko. Film pripoveduje veličastno zgodbo o ne ravno navadnem človeku, o ljudeh in krajih, ki jih odkrije na svoji poti, o ljubeznih, ki jih najde in nato izgubi, o radostih življenja in žalosti smrti ter o stvareh, ki so večne.

Paramount Pictures in Warner Bros. Pictures predstavljata produkcijo Kennedy/Marshall Nenavaden primer Benjamina Buttona. Igrajo Brad Pitt, Cate Blanchett, Taraji P. Henson, Julia Ormond, Jason Flemyng, Elias Koteas in Tilda Swinton. Film je režiral David Fincher. Scenarij je napisal Eric Roth po zgodbi, ki sta jo Eric Roth in Robin Swicord napisala na podlagi kratke zgodbe F. Scotta Fitzgeralda. Producenti so Kathleen Kennedy, Frank Marshall in Ceán Chaffin.

Ekipo filmskih ustvarjalcev za kamero so vodili direktor fotografije Claudio Miranda, scenograf Donald Graham Burt, montažerja Kirk Baxter in Angus Wall ter kostumografinja Jacqueline West. Glasbo je napisal Alexandre Desplat.

O produkciji

Nenavaden primer Benjamina Buttona se je začel kot kratka zgodba, ki jo je v 20. letih 20. stoletja napisal F. Scott Fitzgerald. Navdihnil ga je citat Marka Twaina: "Življenje bi bilo neskončno srečnejše, če bi se le lahko rodili stari 80 let in se postopoma približevali 18."

Fitzgeraldova zgodba je dolgo veljala za neuprizorljivo. Ideja o filmski adaptaciji je tavala naokrog več kot 40 let, dokler je nista zgrabila producenta Kathleen Kennedy in Frank Marshall. Več kot desetletje je projekt vznemirjal tudi Erica Rotha, Davida Fincherja in Brada Pitta.

Za Rotha je bil ta film priložnost pogledati na široko platno življenja skozi sintezo intimnih trenutkov, kakršne doživljamo vsak dan; skozi dogodke, velike kot svetovna vojna ali majhne kot poljub. "Eric je popolnoma razumel potencial te tako epske, hkrati pa globoko osebne zgodbe," je povedal Kennedy. "Njegov občutek za podrobnosti se je pokazal že v Forrestu Gumpu."

Živeti vzvratno zveni krasno. "A ni tako preprosto," je povedal Roth. "Gre za drugačno vrsto življenja, in prav to je pri tej zgodbi tako zanimivo. Čeprav se Benjamin pomlajuje namesto stara, mu prvi poljub veliko pomeni. Ne gre za to, ali živite naprej ali nazaj – gre za to, kako živite."

Med snovanjem scenarija sta Rothu umrla oba starša. "Njuni smrti, ki sta bili zame seveda zelo boleči, sta mi dali nekoliko drugačen pogled na vse skupaj," je opazil. "Prepričan sem, da se bodo ljudje odzvali na iste stvari v tej zgodbi, na katere sem se odzval tudi sam."

Film raziskuje vidike človeškega življenja, ki obstajajo zunaj časa in starosti – radosti življenja in ljubezni ter bolečino izgube. "Z Davidom sva želela, da bi bila to zgodba slehernika," je povedal Roth. "Kar je v tem filmu nenavadnega, je hkrati tudi povsem običajno."

Izkušnja osebne izgube je zaznamovala tudi Fincherjevo dojemanje zgodbe: "Ko je pred petimi leti umrl moj oče, sem bil ob njem. Ko izgubiš nekoga, ki ti je toliko pomagal, si naenkrat resnično sam. Nikomur več se ne trudiš ugajati, nikomur več se ti ni treba upirati."

Ko so se Fincher, Kennedy in Marshall pripravljali na film, so sestanki pogosto zašli v osebno smer. "Začeli smo se pogovarjati o zgodbi," se spominja Fincher, "petnajst minut kasneje pa smo že pripovedovali o ljudeh, ki smo jih ljubili in so umrli ali nam niso posvečali pozornosti."

Film je predstavljal zahteven podvig tako v dramaturškem kot v tehničnem smislu. "Kako predstaviti vse vzpone in padce človeškega življenja v enem samem filmu?" se je spraševal Kennedy. "V Ericovem scenariju vsak trenutek vzbuja čustva, ki odmevajo tudi kasneje."

Brad Pitt je vztrajal, da mora igrati Benjamina v vseh njegovih starostnih obdobjih, kar je bil eden največjih izzivov filma. "Kathy in Frank sta me nejeverno spraševala, kako bomo to izpeljali," se spominja Fincher. "Odvrnil sem, da nimam pojma, da pa se bomo že česa domislili."

Za glavno soigralko Brada Pitta je Fincher izbral Cate Blanchett, o kateri je razmišljal, odkar je videl njeno vlogo v Elizabeti. "Spomnim se, da sem si mislil: ‘O moj bog!’" je povedal.

Odnos med Daisy in Benjaminom se poglablja, ko ona začenja razumeti in sprejemati njegove posebne okoliščine. Eric Roth je pojasnil: "Daisy se mora sprijazniti z dejstvom, da se sama stara, medtem ko se človek, ki ga ljubi, pomlajuje. To zahteva izjemno zrelost."

Daisy je ena izmed mnogih ljudi, s katerimi se Benjamin sreča in vplivajo nanj. "Vsi na njem pustijo sledi," je povedal Fincher. "Prav to je namreč naše življenje: zbirka sledi in prask. Prav te nas delajo nas same." "V tem je nekaj zelo poetičnega," se je strinjal Pitt.

Vloga Benjamina je bila za Pitta verjetno največji izziv v karieri, tako fizično kot zato, ker njegov lik v komunikaciji z drugimi osebnostno raste. "Potovanje Benjamina Buttona se dogaja v njem," je povedala Blanchettova. "To je verjetno najtišja Bradova vloga," je dodal Fincher.

Benjamin se rodi v New Orleansu leta 1918, po koncu velike vojne. Ko njegova mama umre pri porodu, ga oče, zgrožen nad nenavadnim videzom novorojenčka, zapusti na stopnicah doma za ostarele, kjer ga k sebi vzame prijazna oskrbnica Queenie.

Taraji P. Henson so filmski ustvarjalci imeli v mislih za vlogo Queenie, odkar so jo opazili v filmu Gor in dol. "Prevzela nas je njena topla materinskost," se spominja Fincher. Tudi Hensonovi je film veliko pomenil tudi na osebni ravni: "Pravkar sem izgubila očeta in čeprav ga zelo pogrešam, mi je ta vloga pomagala skozi žalovanje. Umetnost je lahko zelo zdravilna."

Benjamin prvič sreča Daisy, ko sta oba še otroka: punčka pride obiskat svojo babico v dom za ostarele. Daisy vidi otroka pod površjem starikavega videza. "Eden od najzanimivejših vidikov zgodbe je sovpadanje in oddaljevanje njunih življenj, spreminjanje njunega odnosa med odraščanjem ter vse izgubljene in najdene priložnosti tam vmes, " je povedal Roth.

Medtem ko se vsi okoli njega starajo, se Benjamin pomlajuje, čisto sam. "Zato se še toliko bolj zaveda minljivosti," je pojasnil igralec Mahershalalhashbaz Ali. "Jasno mu je, da imamo stvari nekaj časa, nato pa jih moramo znati spustiti. Nič ni nikoli zares naše."

V ruskem pristanišču Murmansk Benjamin sreča še eno pomembno žensko: Elizabeth, ki jo igra oskarjevka Tilda Swinton. Osamljena diplomatova žena, ki sanja o tem, da bi preplavala Rokavski preliv, postane Benjaminov prvi poljub. "Ona je odprta, energična in raziskujoča, on pa potrpežljiv, preprost in optimističen. To je poštena menjava," je povedala Swintonova.

Medtem ko Benjamin potuje s parnikom, se Daisy v New Yorku pridruži plesnemu ansamblu. "Pri njiju ne gre za medsebojno odvisnost v smislu ‘Ne morem živeti brez tebe,’" je povedal Fincher. "Ne čakata drug drugega, oba sta spolno aktivna. Gre za samostojna posameznika, ki se odločita, da bosta nekaj časa preživela skupaj, čeprav to ni preprosto."

Njuni poti se skozi življenje oddaljujeta in zbližujeta, dokler ne dosežeta tistega, čemur Fincher pravi 'sladka točka' v sredini, kjer jima je namenjeno biti skupaj. "Ko to gledaš, se ti odvali kamen od srca, saj se vse zgodi natanko tako, kot se mora," je povedal režiser.

Nenavaden primer Benjamina Buttona so snemali na različnih lokacijah, med drugim v Montrealu in na Karibih ter v New Orleansu, ki ga je tik pred tem opustošil orkan Katrina.

Zgodba se dogaja v različnih obdobjih, zato so ustvarjalci veliko truda vložili v realistično scenografijo in kostumografijo. Režiser je želel, da bi se vizualna podoba filma spreminjala nekako tako, kot če listamo album s fotografijami: "Vse je moralo biti v skladu z določenim obdobjem: kakšna so mesta, kaj imajo ljudje oblečeno, kakšna očala nosijo, s čim si svetijo."

Kostumografinja Jacqueline West je navdih za oblačila Benjamina Buttona v različnih obdobjih njegovega življenja poiskala pri filmskih ikonah 20. stoletja: "Za štirideseta leta sem uporabila Garyja Cooperja, za petdeseta Branda, za šestdeseta pa Stevea McQueena."

Za Pittovo vlogo so uporabili tudi digitalne tehnike, ki so olajšale njegovo transformacijo od otroka do starca. Nadzornik vizualnih učinkov Eric Barba, dolgoletni Fincherjev sodelavec, je povedal: "David mi je jasno povedal, da mora Brad voditi igro od začetka do konca. Benjamin je emocionalno središče filma, in to je bil naš največji izziv, kar se tiče posebnih učinkov." Barba je delal v tandemu z večkratnim oskarjevcem, maskerjem Gregom Cannomom, ki je oblikoval posebne pripomočke, s katerimi je Brad Pitt videti starejši oziroma mlajši.

O igralcih

Brad Pitt (Benjamin Button) je eden najbolj priljubljenih igralcev na svetu, s svojo družbo Plan B Entertainment pa tudi uspešen filmski producent. Za vlogo v filmu Terryja Gilliama Dvanajst opic je bil nominiran za oskarja in osvojil zlati globus. Za slednjega je bil nominiran tudi po zaslugi vlog v Jesenski pripovedi Edwarda Zwicka in Babilonu Alejandra Gonzáleza Iñárrituja.

Pred kratkim je igral v komičnem trilerju Joela in Ethana Coena Preberi in zažgi. Leto prej so ga v Benetkah razglasili za najboljšega igralca za upodobitev Jesseja Jamesa v filmu Andrewa Dominika Jesse James in strahopetni Robert Ford. Ob Georgeu Clooneyu in drugih je nastopil v uspešnicah Stevena Soderbergha Oceanovih enajst, dvanajst in trinajst.

Rodil se je v Oklahomi, odraščal pa je v Missouriju, kjer je študiral novinarstvo. Tik pred diplomo se je preselil v Los Angeles, da bi tam študiral grafično oblikovanje, namesto tega pa se je začela njegova igralska kariera, saj je dobil nekaj vlog na televiziji, med drugim v nadaljevanki Glory Days ter v filmih The Image Petra Wernerja in Premlada za smrt? Roberta Markowitza.

Pozornost je vzbudil v z oskarjem nagrajenem filmu Ridleya Scotta Thelma in Louise. Nato je igral v z oskarjem nagrajenem filmu Roberta Redforda Reka poje mi, Kalifornii Dominica Sene, Intervjuju z vampirjem Neila Jordana, Norem svetu Ralpha Bakshija, Pravi stvari Tonyja Scotta, Prestopnikih Barryja Levinsona, Semenu zla Alana J. Pakule, Sedem let v tibetu J.-J. Annauda, Ko pride Joe Black Martina Bresta ter Fincherjevih Sedem in Klub golih pesti.

Med Pittovimi nedavnimi filmi so uspešnica Douga Limana Gospod in gospa Smith, Troja Wolfganga Petersena, animirani celovečerec Patricka Gilmorea in Tima Johnsona Sinbad: Legenda sedmih morij, Vohunske spletke Tonyja Scotta, Mehikanka Gorea Verbinskija, Pljuni in jo stisni Guya Ritchieja ter Soderberghov Randevu in Clooneyeve Izpovedi nevarnega uma.

Med filmi Pittove produkcijske družbe Plan B Entertainment so Dvojna igra Martina Scorseseja, ki je osvojila štiri oskarje, tudi za najboljši film in režiserja, Mogočno srce Michaela Winterbottoma, za vlogo v katerem je bila Angelina Jolie nominirana za zlati globus, Čarli in tovarna čokolade Tima Burtona, Življenje na robu Ryana Murphyja, za vlogo v katerem je bila Annette Bening nominirana za zlati globus, Troja ter Jesse James in strahopetni Robert Ford.

Cate Blanchett (Daisy), ki je pred kratkim igrala Irino Spalko v uspešnici Stevena Spielberga Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje, je bila leta 2008 nominirana za dva oskarja: za glavno vlogo v filmu Elizabeta: Zlata doba in stransko v filmu Bob Dylan: 7 obrazov. S tem je postala komaj peta oseba v 80-letni zgodovini oskarjev, ki je bila istega leta nominirana v obeh igralskih kategorijah. Poleg tega je bila za Zlato dobo nominirana še za nagradi SAG in BAFTA; prav tako tudi za film 7 obrazov, ki ji je prinesel tudi nagrado za najboljšo igralko na beneškem festivalu, zlati globus za najboljšo stransko igralko ter nagrado Independent Spirit.

Blanchettova je pred tem dobila oskarja za stransko vlogo za upodobitev Katharine Hepburn v Letalcu Martina Scorseseja. Zanjo je dobila tudi nagradi BAFTA in SAG ter bila nominirana za zlati globus. Za oskarja je bila prvič nominirana leta 1999, ko je upodobila še eno slavno osebnost, kraljico Elizabeto I., v Elizabeti Shekharja Kapurja; za isto vlogo je dobila tudi nagradi BAFTA in zlati globus. Za oskarja, zlati globus in nagrado SAG je bila nominirana tudi za vlogo v Zapiskih o škandalu, kjer je nastopila zraven Judi Dench. Pred kratkim je igrala v filmih Dobri Nemec Stevena Soderbergha, zraven Georgea Clooneya, in Babilon, zraven Brada Pitta.

Blanchettova je bila za zlati globus nominirana tudi za naslovno vlogo v Veronici Guerin Joela Schumacherja in vlogo v Banditih Barryja Levinsona. Med njenimi filmi so še trilogija Gospodar prstanov, Življenje pod vodo Wesa Andersona, Kava in cigarete Jima Jarmuscha, ki ji je prinesel nominacijo za nagrado Independent Spirit, Pogrešane Rona Howarda, Charlotte Gray Gilliana Armstronga, Ladijske novice Lasseja Hallstroma, Male ribe Rowana Woodsa (kjer je dobila nagrado AFI za najboljšo igralko), Pushing Tin Mikea Newella z Johnom Cusackom, Idealni mož Oliverja Parkerja, Nadarjeni gospod Ripley Anthonyja Minghelle, kjer je bila nominirana za nagrado BAFTA, The Gift Sama Raimija ter Solze življenja Sally Potter, po zaslugi katerega jo je National Board of Review razglasil za najboljšo stransko igralko.

Med zgodnjimi filmi diplomantke avstralskega Narodnega inštituta dramske umetnosti so Paradise Road Brucea Beresforda, Thank God He Met Lizzie, za katerega je dobila nagradi Avstralskega filmskega inštituta (AFI) in sydneyskih kritikov, ter Oscar in Lucinda Gilliana Armstronga z Ralphom Fiennesom, kjer je bila nominirana za nagrado AFI za najboljšo igralko.

Taraji P. Henson (Queenie) je vzbudila pozornost z vlogo v drami Gor in dol, za katero je dobila nagrado na podelitvi Black Movie Awards in bila nominirana za dve MTV-jevi filmski nagradi. Film je produciral oskarjevec John Singleton, glavno vlogo pa je igral Terrence Howard.

Pred kratkim je igrala v filmih Povej mi, As v rokavu in The Family That Preys. S Singletonom je ponovno sodelovala pri filmu 4 bratje z Markom Wahlbergom. Zraven Sanae Lathan je nastopila v Nekaj novega, spominjamo pa se je tudi iz Singletonovega filma Baby Boy.

Tri leta je igrala v nadaljevanki Oddelek. Igrala je v CBS-ovem filmu Umor, je napisala, nekajkrat pa je nastopila tudi v nadaljevankah Urgenca, CSI, Dr. House in drugih. 

Tilda Swinton (Elizabeth Abbott) je z vlogo v Michaelu Claytonu Tonyja Gilroya osvojila oskarja in nagrado BAFTA, nominirana pa je bila tudi za zlati globus in nagrado Screen Actors Guilda. Naslovno vlogo je igral George Clooney, s katerim je Swintonova pred kratkim igrala v komičnem trilerju bratov Coen Preberi in zažgi. Swintonova je bila pred tem nominirana za zlati globus in nagrado Independent Spirit že v Jezeru smrti Davida Siegela in Scotta McGeheeja.

Širše občinstvo jo je opazilo leta 1992 kot Orlanda v filmu Sally Potter, posnetem po romanu Virginie Woolf. Od takrat je med drugim igrala v filmih Teknolust (v štirih vlogah), Možni svetovi, Obala, Vanilla Sky, Mladi Adam, v z oskarjem nagrajenem Prilagajanju Spikea Jonzea, Palec moj najdražji, Constantine, v blockbusterjih Zgodbe iz Narnije in filmu Ericka Zonca Julia.

O ostalih ustvarjalcih filma

David Fincher (režiser) je posnel celovečerni prvenec Osmi potnik leta 1992. Leta 1995 je režiral Sedem, z navdušenjem sprejeto kriminalno dramo o detektivih (igrala sta ju Brad Pitt in Morgan Freeman) na sledi serijskemu morilcu, ki mori po logiki sedmih smrtnih grehov. Film je zaslužil več kot 325 millijonov dolarjev ter z inovativnostjo zaznamoval prihajajoče filme žanra.

Leta 1997 je Fincher režiral Igro z Michaelom Douglasom in Seanom Pennom, temačno pustolovsko zgodbo o poslovnežu iz San Francisca, ki prejme nenavadno darilo: udeležbo v igri, ki okupira njegovo življenje. Leta 1999 je ponovno sodeloval z Bradom Pittom pri Klubu golih pesti, prirejenem po romanu Chucka Palahniuka. Film, v katerem sta igrala tudi Edward Norton in Helena Bonham Carter, je dobil odlične kritike in dobil status enega ključnih filmov obdobja.

Leta 2002 je Fincher režiral Sobo za paniko, v kateri so igrali Jodie Foster, Forest Whitaker, Dwight Yoakam in Jared Leto. Blagajniška uspešnica, ki je vpeljala nekaj inovacij na področju računalniške grafike, se je osredotočila na mamo samohranilko in njeno hčer, ki se pred vlomilci na lovu za skritim bogastvom zatečeta v zaklonišče svoje nove hiše.

Pred Nenavadnim primerom Benjamina Buttona je Fincher režiral hvaljeni Zodiak. Film, ki se je začel prikazovati leta 2007, se je uvrstil na več kot 150 seznamov desetih najboljših filmov, med drugim na sezname Entertainment Weekly, USA Today in Washington Posta.

Eric Roth (scenarist) – njegov prvi realiziran scenarij je bil film Robert Mulligana The Nickel Ride, ki je bil premierno prikazan leta 1975 v Cannesu. Med ostalimi filmi, za katere je napisal scenarije, so Suspect s Cher in Dennisom Quaidom, Mr. Jones Mikea Figgisa z Richardom Gereom, Rhapsody in August Akire Kurosawe, Forrest Gump, za katerega je dobil oskarja in nagrado Writers Guilda za najboljši prirejeni scenarij, Šepetati konjem Roberta Redforda, Prebujena vest Michaela Manna z Alom Pacinom in Russellom Croweom, za katerega je bil nominiran za oskarja in nagrado Writers Guilda, prejel pa je nagrado Humanitas, ter Ali Michaela Manna, v katerem je igral Will Smith. Sodeloval je pri pisanju leta 2005 z oskarjem nagrajenega scenarija za München Stevena Spielberga ter pri scenariju za film Dobri pastir Roberta De Nira z Mattom Damonom, Angelino Jolie in Robertom De Nirom.