Mirni Američan

O zgodbi in nastanku filma

Mirni Američan Grahama Greena je bil eden izmed mnogih romanov, ki ga je režiser Phillip Noyce kot študent prebral in nato odložil. Ni pa ga pozabil, čeprav si ni mogel misliti, da ga bo več kot dve desetletji pozneje imel priložnost ustvarjalno prirediti v celovečerni film.

Režiser se spominja: "Leta 1995 sem bil na neke vrste raziskovalnih počitnicah v Vietnamu; spremljal sem nekdanje agente ameriške vojaške obveščevalne službe, ko so obiskali nekdanja vežbališča. V muzeju Ho Ši Minha sem opazil izvod romana Mirni Američan, ki je bil poleg Ho Ši Minhove Jetniške poezije, ki sem jo nameraval kupiti, edina knjiga, ki je bila naprodaj v muzeju. Nekaj dni pozneje sem potoval z vlakom po Vietnamu in izvlekel knjigo, da bi jo bral; tedaj šele sem ugotovil, da so mi v torbo vtaknili napačno knjigo, in tako sem ponovno prebral Greenovega Mirnega Američana."

Tokrat je zgodba, zapletena pripoved o političnih intrigah, umoru in ljubezni iz leta 1952 v Vietnamu pod kolonialno oblastjo Francozov, nanj naredila povsem drugačen vtis kot pred leti.

Pogovori z ameriškimi veterani in razvoj Vietnama po končani vojni so Noycu tako rekoč odprli oči. Mnogi agentje so bili polni obžalovanja za vse, kar se je njim in "nasprotnikom" zgodilo med vojno, hkrati pa še vedno niso mogli razumeti, zakaj je do nje prišlo. "Usposabljali so Vietnamce za boj in obrambo proti Japoncem, na koncu pa se je izkazalo, da so jih učili vojaških veščin za boj proti sebi," se spominja režiser. "Ko sem roman bral po toliko letih znova sem pomislil, da držim v rokah nič manj kot odgovor na vprašanje teh sedemdeset in osemdeset let starih vojakov. Ko je Greene opisoval leta med 1952 - 1954, je skozi portret Aldena Pyla, Mirnega Američana, odgovoril na bistveno vprašanje: Kako in zakaj se je vse skupaj začelo?" Noyce je bil prepričan, da bi film po tem romanu povedal zgodbo o vietnamski vojni, kakršne še niso posneli. Ni se posvečala samemu vojskovanju med Vietnamci in Američani, temveč je razlagala, kako je do vojskovanja prišlo, in zakaj je Amerika tako dolgo in s tolikšno ognjevitostjo vztrajala v njem.

Takoj ko se je vrnil v mesto Ho Ši Minh, je Noyce poklical svojo partnerko in producentko Kathleen McLaughlin, naj ugotovi, kako je s pravicami za filmsko priredbo Greenovega romana. Ugotovila je, da je projekt za snemanje filma v pripravi že sedem let in da si pravice lastita švedski producent Staffan Ahrenberg in producent ter režiser Sydney Pollack (Moja Afrika, Tootsie), čigar produkcijska družba Mirage Enterprises se je nahajala v Hollywoodu le nekaj korakov stran od njegove pisarne. Sydney Pollack je bil po srečanju z Noycom takoj pripravljen prepustiti režijo filma njemu. Sam pripoveduje: "Staffanu in meni se je zdel roman zelo trd oreh za filmsko priredbo. Velikokrat sva bila že blizu temu, da se snemanje začne, a nikakor ga nisva uspela zares spraviti v tek. Morda nisva v celoti razumela tega, da to ni film o vietnamski vojni, temveč o tem, kako smo zašli v nemogočo politično situacijo, ki smo povsem podcenjevali in v mnogočem napačno ali sploh ne razumeli."

Končno odločitev o režiji filma, ki mora pripasti Phillipu Noycu, je potrdil tudi William Horberg, Pollackov producentski partner. "Phillip je globoko razumel Vietnam in zaradi tega ter pogovorov z ameriškimi veterani in seveda časa, ki ga je tam preživel, je posedoval izreden žar do tega filma. Bil mu je predan od vsega začetka in prav njemu gre glavna zasluga, da smo ga sploh posneli."

Fowler (Michael Caine) je ostareli britanski poročevalec iz Vietnama, ki si je službujočo deželo vzel za svojo, čeprav si ne domišlja, da jo pozna do obisti. Vsekakor pa jo čuti bolj pristno kot mladi in naivni Alden Pyle (Brendan Fraser), ki je v deželo prišel pod krinko strokovnega sodelavca za zdravstveno pomoč Vietnamu, njegovi pravi delodajalci pa so pripadniki OSS, predhodnice Cie. Njegovo malce arogantno razmišljanje o nujnosti nadzorovane poti razvoja Vietnama iz francoskega kolonializma v samostojnost po vzoru ameriške ureditve ga stane življenje. Tu pa je še prelepa Fuong (Do Thi Hai Yen), Fowlerjeva ljubica, v katero se Pyle zaljubi kot v podobo izginjajočega "aristokratsko intelektualnega" družbenega stanu, katerega se odloči rešiti tudi tako, da bi Fuong odpeljal s seboj v Ameriko in se tam poročil z njo.

Za kamero

Scenarist Hampton trdi, da je priredba katerega koli Greenovega romana težka predvsem zato, ker se na prvi pogled zdi tako preprosta. "Najtežje je nadomestiti pomanjkanje narativnosti, saj je pisateljev jezik izredno močan in nekako poseduje like, film pa jim mora dati določeno samostojnost. Z režiserjem sva se ves čas trudila dati Vietnamcem in Vietnamu spoštovanje, saj je ta dežela in njeni ljudje izjemna in zelo zanimiva."

Christopher Hampton je pisec z izjemno bogato kariero tako v gledališču, na prevajalskem področju kot pri filmu. Znani sta njegova gledališka in filmska priredba Nevarnih razmerij za londonsko gledališče Ambassadors in Broadway ter leta 1988 za film. Poleg Mirnega Američana je priredil še en Greenov roman, in sicer Častnega konzula leta 1983; leta 1996 je napisal scenarij in režiral Tajnega agenta (Secret Agent) po romanu Josepha Conrada. Njegovo morda najbolj cenjeno delo je Carrington iz leta 1995, ki ga je prav tako tudi režiral.

Leta 1995 je zanj prejel posebno nagrado žirije na festivalu v Cannesu.

Koscenarist Robert Schenkkan je za igro The Kentucky Cycle prejel Pulitzerjevo nagrado, svojo kariero pa je začel na Broadwayu kot pisec in igralec. Pred kratkim je napisal scenarij za Play For a Kingdom (v režiji Rona Howarda za Universal Studios) ter nestrpno pričakovani The Shores of Tripoli za filmsko hišo Disney.

Pred kamero

Michael Caine je bil za vlogo Fowlerja lani nominiran za oskarja, ki ga je dobil kar dvakrat, za stranski vlogi v Hannah in njeni sestri ter Hišni red (Cider House Rules). Njegova dolga in bogata kariera je pomembna po filmih Mož, ki je hotel biti kralj (s Seanom Conneryjem), napetem trilerju Primite Carterja, trpki komediji Alfie, v kateri je izvrstno upodobil sarkastičnega ženskarja in zagrizenega samca ob Shelley Winters, in še mnogih drugih. Prelomnico v njegovi karieri pomeni film Zulu, v katerem je s tridesetimi leti upodobil jalovega aristokratskega poročnika Gonvilla Bromheada.

Brendan Fraser je morda bolj znan po svojih lahkotnih vlogah v nezahtevnih komedijah (George iz džungle) in v zadnjem času po pustolovski Mumiji, toda ustvaril je kar nekaj izvrstnih in zelo zahtevnih vlog, med katere sodi tudi lik Aldena Pyla v Mirnem Američanu. Za vlogo v drami Bogovi in pošasti Billa Condona je požel pohvale kritikov in bil nominiran za oskarja. Za vlogo v romantični komediji Still Breathing je leta 1997 prejel nagrado za najboljšega igralca na festivalu v Seattlu. Prvič je pomembneje opozoril nas z vlogo v drami Z odliko, pa tudi v Encino Manu Lesa Mayfielda. Na odrskih deskah je zaigral vnetega pisatelja v igri Four Dogs and a Bone Patricka Shanleyja ob strani Martina Shorta, Parker Posey in Elizabeth Perkins. Nedolgo tega je gostoval v londonskem Lyric Theatre v uspešnici Mačka na vroči pločevinasti strehi.

Vietnamka Do Hai Yen (Fuong) se je rodila v vasici Bac Ninh, leta 2000 pa je diplomirala na akademiji plesnih umetnosti v Hanoju. Najprej je poučevala balet, nato pa se je vedno bolj posvečala filmu, saj je igrala v vrsti vietnamskih filmov: Sunrise Before Dawn, Vertical Summer, Song Of the Stork, na primer.