Michel Vaillant

Še več. Domov boste odšli polni občutkov, kako so spet lahko sploh posneli tako neumen film. Eksplozij je nešteto. Kot da so avti narejeni iz dinamita in ne pločevine. Da o zgodbi ne govorim. Zopet superheroj z fizičnimi in čustvenimi nadmočmi. Me zanima kdo sploh potrdi, da gre ta film v predvajanje. Če so ga posneli za "neumne" američane, ga potem prosim pri nas ne predvajajte. Ali pač želite cel svet poneumiti. Žal sem že doživel, ko mi je znanec za pribito zatrjeval, da neki avti imajo neko specialno "funkcijo", saj je to videl v nekem filmu.(Verjetno v "mojstrovinah", kot so Taxi ali Taxi2) Če nekdo posname slab film želim, da od takega filma tudi nič ne zasluži. Bo drugič bolje premislil kaj bodo snemali!

Premalo hitro, premalo drzno in prav nič Taxi. Michel Vaillant, sicer ekranizacija izjemno popularnega francoskega stripa iz petdesetih let, izgleda kot skupek prizorov, ki so jih na montažnem pultu pustili filmi Hitri in drzni, Hitri in drzni 2, Taxi in Taxi 2. Ali če hočete, tudi filma Taxi 3 in Driven, se pravi filma, ki sta izgledala kot Hitri in drzni 8, kar pomeni, da Michel Vaillant izgleda kot Hitri in drzni 12, ali še boljše, kot Taxi 5 in Driven 3. Jasno, saj ga je oscenaril in produciral Luc Besson, ki zadnje čase producira in piše sama skrpucala, same blede, dolgočasne in nezanimive reciklaže hollywoodskih klišejev. In Michel Vaillant nas popelje na znamenito dirko Le Mans, kjer se bosta spoprijeli dve sovražni moštvi, dve konkurenčni ekipi, ki se žreta živce že nekaj let zapored. Prvo bo seveda vodil zvezdniški dirkač Michel Vaillant (Sagamore Stevenin), drugo pa hinavsko pasja bejba Lisa Barbuscia, ki nam bo postregla še s svojimi travmami iz otroštva, kjer je Vaillantov očka Jean-Piere Cassel pohodil njenega ravno tako hinavsko pasjega očeta. Lepo vas prosim, le kdo med adrenalinskim žvižganjem zavor in divjim pritiskanjem na plin potrebuje družinske zdrahe. Očitno le film, ki že v prvem zavoju izgubi imidž in se spremeni v razvlečen kliše za ljubitelje formule tri.

Hitrost je že od nekdaj fascinirala človeštvo in vedno znova ljudje poskušajo preseči prej postavljene meje, najsibodi na kopnem, v morju ali v zraku, ni pa več daleč dan, ko se bomo lahko preizkušali tudi v vesolju. Z izumom motorja na notranje izgorevanje je lahko praktično vsakdo občutil adrenalinski draž ekstremnih hitrosti, na žalost pa številni precenijo svoje zmožnosti, še posebej med slovenskimi vozniki je veliko osebkov, ki mislijo, da morajo vsakič, ko se usedejo za volan, potolči rekorde Michaela Schumacherja. Da pa je lahko hitrost za profesionalce tudi (edini) način življenja, nas prepričuje film Michel Vaillant, katerega ideja izvira iz stripa Belgijca Jeana Gratona. Michel Vaillant je film, ki na prvi pogled ne izgleda nekaj prav posebnega, toda kljub vsemu se precej razlikuje od podobnih hollywoodskih izdelkov, tako po akciji, posebnih efektih, kot tudi po dramskem zapletu in karakterizaciji likov. Glede na to, da je scenarij spisal legendarni Luc Besson, stvar res ne more biti popolna brca v temo, četudi si od dirkaškega akcijskega filma ne gre obetati kakšnih veliki filozofskih dilem. Toda tako kot je Besson znal združiti adrenalinsko akcijo z domiselno in zabavno zgodbo v trologiji Taxi, je tudi v Michellu Vaillantu ustvaril pestro zbirko zelo različnih karakterjev, med katerimi jih je nekaj morda malce preveč klišejskih, a klub temu se vsi nekako vključijo v zgodbo. Še posebej zanimiv je lik negativke, ki je prikazan tudi v bolj človeški luči, torej z razlogi za njeno slabo obnašanje, seveda pa tudi z jasnim opozorilom, da je prestopila mejo povratka na pravo stran. Tudi vizualno je film zelo privlačen, saj na povsem samosvoj način prikaže pravi pomen (pre)velike hitrosti, pa tudi pri ustvarjanju spektakularnih posebnih efektih in pirotehniki se ni varčevalo. Film je ohranil tudi številne značilnosti in miselnost iz stripa, od vedno jasne razmejitve med dobrimi in slabimi, ponavadi kar z barvo avtomobilov ali dresov (rdeče-črni luciferji in modro-beli angeli), izredno slabih strelskih in pretepaških izkušenj negativcev in obratno sorazmernih istih atributih pri pozitivcih (čeprav bi človek pričakoval ravno obratno), prihoda na sceno dobesedno v zadnji sekundi (po pravilu, da je ob prihodu vedno potrebno narediti velik vtis), ljubezenska zgodba po principu junakov, ki so preko celega filma pecali bejbe, na koncu pa z njimi vendarle lahko odjezdijo v sončni zahod itd. Toda bolj ko se bližamo koncu filma, bolj stvari postajajo kaotične. Vozniki se menjajo med sabo hitreje kot prihajajo v bokse, prevare in triki postanejo preveč konfuzni, toda še vseeno preveč predvidljivi, akcija pa se prevesi v patetično dramo, ta pa v naravnost mučno ljubezensko limonado, s še bolj groznim poveličevanju altruizma glavnega junaka (kot da gledalcu preko celotnega filma še ni postalo jasno, kako plemenit je glavni junak?!?). Mera je polna, ko k temu dodamo še histerično mamo, katere sin že od malih nog vsak dan postavlja svoje življenje na kocko, ona pa kar naenkrat začuti pihanje Matilde na sinovem vratu, postavljanje glavnih junakov z vožnjo športnih vozil tudi v prostem času (seveda brez tablic), psihopatsko sadistično pomagačico glavne negativke, ki je v enem kadru nevarna ostrostrelka, že v naslednjem pa se pusti prav patetično zalotiti ob opravljanju sabotaže, postanka dirkalnikov kar na bencinski črpalki, pa vse do slaboumnega potiskanja dirkalnika do ciljne črte, ko se je ustavil le nekaj metrov pred njo. Michel Vaillant je film, ki bo razveselil vse ljubitelje izpušnih hlapov, adrenalina, hitrosti in akcije, sam film pa je eden tistih paradoksov, ko (prehitro) približevanje cilju, pravzaprav pomeni oddaljevanje od zmage. Lep živopisan pozdrav :-)

vidm da folku niti ni biu tok všeč, sam men je biu suprca! res mal preveč eksplozij sam je tok spletk pa tega da mi je všeč, pač sm ljubitelca drame in da nj bi biu to akciski film bi prej rekla da je mal akcije pa dost take dramatične primesi, voznik je biu suprca, Diane je itak modelka, tko da lepo da sm gledala končn neki pametnega, ne ene Hitre in drzne al pa kej tazga, sam un prizor z mcdonaldsom bi mogl dt vn, sam brez amerike pač ne gre...