Kolosej

Mesto teme

Dark City
triler, futuristični
Scenarij: Alex Proyas, Lem Dobbs David S. Goyer
Režija: Alex Proyas
vsebina | produkcija | igralci | ustvarjalci

Vsebina:

Futuristični thriller o borbi človeka, ki želi ponovno prevzeti kontrolo nad svojimi mislimi in usodo, je režiral Alex Proyas, ki je zrežiral tudi nagrajeni akcijski thriller Vran, v katerem je zadnjič nastopil preminuli Brandon Lee. John Murdoch se zbudi v neznanem hotelu in ugotovi, da ga policija išče zaradi serije okrutnih umorov. Problem je v tem, da se ne more spomniti ali je umore tudi v resnici zagrešil ali ne. Še več. Večina njegovih spominov je povsem izginila in za trenutek ima občutek, da stoji na robu blaznosti. Medtem ko beži pred detektivom Bumsteadom in njegovimi policisti, skuša rešiti zapleteno uganko svoje osebnosti in identitete ter dogodkov, ki so ga pripeljali do te srhljive situacije. Na svojem begu naleti na skrivnostni podzemni svet, ki ga vodi skupina zloveščih bitij imenovanih Tujci. Te sencam podobne kreature imajo sposobnost, da ustavijo čas in spremenijo fizično resničnost s procesom imenovanim tuning. Zaradi evolucijske anomalije ima sposobnost preobrazbe tudi Murdoch in se je zato edini zmožen upreti moči Tujcev nad svojimi mislimi. To pa ga spravi v smrtno nevarnost. S pomočjo skrivnostnega doktorja Schreberja Murdochu uspeva biti korak pred svojimi preganjalci, medtem ko počasi sestavlja skupaj delčke iz svoje preteklosti, svojega grenkosladkega otroštva, svoje ljubezni do odtujene žene Emme in išče ključ, s katerim bi razrešil skrivnostno serijo umorov, za katere je osumljen.

Produkcija:

Pisatelj in režiser Alex Proyas je razmišljal o Katkinem svetu mesta teme še preden se je lotil Vrana, uspešnega akcijskega trilerja, v katerem je zadnjič nastopil preminuli Brandon Lee. Že v mladosti je bil ljubitelj znanstvene fantastike, še posebej pa ga je prevzela njena najbolj divja stran, v kateri je postavljen pod vprašaj realni svet: "Vedno sem mislil, da je to zelo zanimiva ideja, ki pa še ni bila ustrezno predstavljena na filmu. Paranoični vidik zgodbe ima korenine v sanjah, ki sem jih imel kot otrok. Sanjal sem, da so med mojim spanjem v sobo prišle črne prikazni in jo povsem preuredile. Mogoče so bile te nočne more nenavadne, vendar menim, da je strah pred temo osnovni otroški strah." Proyas verjame, da bi fantazijski in znanstveno fantastični filmi morali dovoliti gledalcem, da mislijo: "V literaturi je znanstvena fantastika zvrst, ki spremeni vaše stališče do stvari, ponuja vam drugačne odgovore na bistvena vprašanja o življenju in svetu, ki nas obdaja, v filmih pa jo skoraj nikoli ne uporabljajo na ta način. Uporabljajo jo, da lahko velike ladje razstreljujejo mesta. Mislim, da smo se takšnega pogleda na zvrst že nekoliko naveličali." pravi Proyas. In tukaj nastopi Mesto teme. V času nastajanja se je orientiranost scenarija spremenila: "Na začetku sem imel v mislih film noir o detektivu, ki raziskuje nenavaden primer," pojasnjuje Proyas. "Medtem ko zbira dokaze, naleti na skrivnost, ki postavlja pod vprašaj njegovo lastno zdravo pamet." Med meseci, ko je Proyas delal z Dobbsom in Goyerjem se je poudarek prenesel od raziskovalca k človeku, ki ga obdaja skrivnost - Johnu Murdochu. "Mislil sem, da lik Murdocha bolje predstavi čustveno plat zgodbe, detektiv je preveč možganski. Vendar pa ostaja lik detektiva, ki ga igra William Hurt, moj najljubši lik v filmu." pravi Proyas. Mesto teme je zgodba, kjer so vsi liki zelo močni. "Zgodbo lahko pogledate iz perspektive kateregakoli od likov - iz Murdochove perspektive, Bumsteadove, Schreberjeve ali Emmine - in bo še vedno enako zanimiva. Igrali smo se z vsemi temi pogledi in pogledali, kako bi film izgledal, če bi zgodbo pripovedoval katerikoli od njih. Nazadnje sem izbral Murdocha, ker imajo s tem, ko njegov lik postavimo v center, ostale osebe dovolj prostora za dihanje." Na čelo igralskega ansambla je Proyas postavil Rufusa Sewella, ki ga je odkril Andrew Mason med svojim potovanjem v Londonu. Prijatelj mu je priporočil, naj si ogleda Sewellevo zadnjo gledališko igro: "Za Rufusa so mi povedali, da je najbolj vznemirljiv novi igralec, ki je v zadnjih letih prišel iz Anglije. Ko sem ga gledal, sem ugotovil, da je v resnici neverjeten. Res nekaj posebnega" pravi Mason. Ko je prebral scenarij, je Sewell takoj sprejel vlogo Murdocha, čeprav se zelo razlikuje od vlog, ki jih je igral do tedaj. "Nikoli si nisem mislil, da bom igral v znanstveno fantastičnem filmu" pravi mladi igralec. "Navadno ni prav veliko dela za igralca v takšnem filmu, razen da pokaže na stvari in pravi: "O, poglejte velikost tega" ali "Še nikoli nisem videl enega od njih - izumrli so že pred 4000 leti!'. Toda to je film, ki je hkrati film noir in znanstveno fantastika, deloma pravljica in ima dobre vloge za igralca," in doda :"Moj lik mora odkriti, kdo je v resnici. V svojem življenju sem že doživel izkušnjo, ko sem mislil, da sem na robu blaznosti in to svojo izkušnjo sem vnesel tudi v lik." Alex Proyas pravi, da je bil blagoslovljen, ko je William Hurt sprejel vlogo mirnega in pikolovskega, toda še malo ne ravnodušnega inšpektorja Bumsteada. Enako je bil navdušen tudi Hurt, da je postal del projekta za katerega pravi: "da ni prav nič podoben tistemu, kar je delal doslej." "Bumstead je zelo pedanten, zelo natančen" pravi Hurt. "Spominja me na nekoga, ki ima veliko plošč jazza, razvrščenih v do potankosti urejeni zbirki- to imam rad pri njem."
"William Hurt vnese dobršen del dostojanstva v vsako vlogo, ki jo igra," opazuje Richard O'Brian, ki igra Murdochovega nasprotnika gospoda Roko (Mr.Hand). O'Brien, ki ima za seboj ugledno gledališko kariero v Londonu, je najbolj znanj po svoji vlogi v nesmrtni filmski verziji glasbene komedije, ki jo je napisal v sedemdesetih 'The Rocky Horror Show'. V filmu ponovi vlogo grbavega butlerja Riff- Raffa. Alex Proyas pravi, da je pisal vlogo gospoda Roke z O'Brienom v mislih. O svoji vlogi O'Brien pripoveduje: "Moral sem najti način, kako zaigrati lik, ki nima človeških lastnosti, ne da bi postal preveč prazen in nezanimiv. Začel sem ga graditi na temelju osebe, ki jo srečamo in gre povsem neprizadeto mimo nas. Tudi če jo pozdraviš, ne dočakaš nobenega odgovora. In takšna stvar te spravi s tira. Za mene je bil to ključ do Tujcev: Čista brezbrižnost in neopredeljenost do ljudi. Ljudje zanje niso važni - enostavno ne štejejo."
"Igra Kieferja Sutherlanda je prinesla v lik doktorja Schreberja več humorja in svežine, kot je bilo prvotno mišljeno, saj je bila originalno napisana za mnogo starejšega moža," pravi režiser. Vzpodbujen z zapleti v zgodbi je Sutherland jasno izrazil bistvo vprašanja, ki ga film postavi vsakemu liku: Kako pomembna je tvoja duša in kaj si pripravljen narediti, da jo boš zavaroval in ohranil- Ta tema se verjetno najbolje poosebi v liku Emme, ki trdi, da je Murdochova žena, čeprav obstaja možnost, da se v resnici še nikoli nista srečala. Zaradi izgube spomina Murdoch ne more vedeti ali so ljudje, ki ga obdajajo, njegovi prijatelji ali sovražniki. To še posebej velja za lepo in skrivnostno Emmo, s katero delita strast, ki jo ne eden ne drugi ne moreta zanikati. "Ljubezen Johna in Emme je bistvo tega, za kar pri eksperimentu Tujcev gre" pojasnjuje Proyas. "Če ste romantik, ki verjame v ljubezen na prvi pogled - povsem neodvisno od preteklosti - potem boste kupili tisto, kar se je zgodilo med njima, če ste cinik, boste verjetno rekli, da je vse skupaj velik nesmisel- Tako kot Proyasov prvi film Vran je tudi Mesto teme postavljen v značilno oblikovano temačno urbano okolje. V svojem dizajnu predstavlja Mesto teme kvantni preskok od Vrana, kjer je bila scena kombinirana z lokacijami, ki so bile izbrane, da bi povečale videz urbanega pekla. "Med snemanjem smo samo dva dneva delali pri dnevni svetlobi - dve sceni na plaži," pravi režiser. "Tako kot liki na filmu je tudi ekipa preživela kar nekaj mesecev v temi." Film so posneli v novem Foxovem studiu v Sidneyu, ki je Proyasov in Masonov rodni kraj. Le tako so lahko zgradili 50 različnih scen in pri tem ne prekoračili proračuna. Med scenske postavitve sodi tudi podzemni svet Tujcev, ki je največja scena, ki so jo doslej zgradili v Avstraliji. "Celotna scena naj bi bila kombinacija različnih časovnih obdobij" razlaga Proyas "Čeprav tu in tam lahko vidite moderne avtomobile, je stilistično orientirana v štirideseta leta. Zaradi videza, ki sem ga želel za Tujce.
Ti nosijo dolge plašče, obrobljene s krznom, ter mehke klobuke, zato si ne morete predstavljati, da bi hodili po modernem Los Angelesu. Osnoven videz okolja povzet iz štiridesetih jim omogoča, da lahko delujejo povsem neopaženo." Namesto da bi zgradil sceno, ki bi spominjala na druge nedavno posnete znanstveno fantastične filme, je Proyas, ki je znan po ustvarjanju nevsakdanjih, vizualno dodelanih filmov, pobral inspiracijo pri nemških ekspresionistih, kot sta Warner Herzog in Fritz Lang. "Za film smo se vrnili v Metropolis kot vir inspiracij in skušali ustvariti mesto z malo detajli. Odločeni smo bili zgraditi okolje, ki je skoraj prazno. Za vsako sceno, na katero sem vstopil, sem porabil pol ure, da sem premikal in odstranjeval predmete, ker sem želel like izolirati v zelo praznem svetu" Hkrati pa so želeli prenesti ta njihovih stilistični svet v resničnost, zato je vsaka scena zgrajena kot kompletno okolje, s podom, stropom, stenami in vrati. "Da smo vključili tudi strop je zgolj moja psihologija dela z igralci. Mislim, da je tako bolje za igro. V filmu kot je ta, kjer je scena zgrajena povsem na odru, sem želel dati igralcem občutek, da so še vedno v resničnem svetu. Zato imajo vse scene, ki smo jih uporabili, štiri stene in strop. To je veliko bolje, kot pa da bi odstranili steno in bi veliko kamer in luči dregalo v igralce, kot bi bili insekti pod mikroskopom - čeprav se izkaže, da so človeški liki v samem filmu prav to." Proyas je prav tako želel doseči velik vizualni kontrast med svetom nad površjem, ki je manj umazan in obrabljen, kot bi od mesta pričakovali nekakšen temačen Disneyland in Tujčevim bivališčem pod njim. Za gradnjo podzemnega bivališča Tujcev so porabili tri mesece, čeprav sta se režiser in scenograf Patrick Tatopoulos (Dan neodvisnosti) že dve leti pred začetkom produkcije ukvarjala z njim. Oba sta želela, da ima kovina, ki ga gradi, razjeden videz. Delo Tujcev je prežeto z obupom, saj njihov svet počasi, toda vztrajno propada in to je moralo biti vidno tudi s scenografijo. Rufus Sewell pravi, da je scena podzemeljskega sveta njegova najljubša scena. "Ko mi je Alex poslal prve skice scene, sem bil skoraj bolj vznemirjen kot pred prebiranjem scenarija." se spominja. "Podzemni svet je resnično neverjeten - nekoliko strašljiv, zelo srhljiv in poln na stotine plešastih ljudi"

Igralci:

RUFUS SEWELL (John Murdoch) Je eden najbolj nadarjenih igralcev Velike Britanije, ki je v Združenih državah prvič pritegnil pozornost z vlogama v televizijskem filmu Cold Comfort Farm (1995), ki so ga lepo sprejeli tudi filmski kritiki in v filmu Christopherja Hamptona Carrington (1995), kjer je igral skupaj z Emmo Thompson in Jonathanom Prycem. Sewella je bilo nedavno moč videti v štirih filmih : Illuminata (1998) režija Johna Turturro, kjer je igral skupaj s Susan Sarandon, v filmu The Woodlanders (1997), adaptaciji novele Thomasa Hardyja, v filmu Martha, Meet Frank, Daniel and Laurence (1998). In v najnovejšem - nenavadni ljubezenski zgodbi iz 14. stol. režiserja Marshalla Herskovitza Dangerous Beauty (1998). Sewell je začel svojo filmsko kariero leta 1991 kot škotski narkoman v filmu Twenty-One, po tem, ko je študiral v londonski dramski šoli. Njegove druge filmske vloge vključujejo adaptacijo Marka Peploeja Victory (1995), Hamleta (1996) Kennetha Bbrannagha in film BBC-ja A Man of No Importance (1994). V letu 1994 je prejel nagrado za svoj prvi televizijski nastop za vlogo Willija Ladislawa v BBC-jevi dramatizaciji Middlemarch Georga Eliota. Na gledališki odrih je prvič nastopil leta 1993 v igri Making It Better, ki mu je prinesla priznanje kritikov in nagrado za najboljšega debitanta, ki jo podeljuje London Critics Circle. Nato je igral Semtimusa Hodgea v originalni produkciji igre Toma Stopparda Arcadia v Narodnem gledališču. Leta 1995 se je pojavil v igri Briana Friela Translations in prejel najboljše kritike med vodilnimi vlogami.

KIEFER SUTHERLAND (Dr. Schreber) Njegova plodna kariera zajema več kot 20 filmov, med katerimi so tudi uspešnice A Time to Kill (1996), A Few Good Man (1992), Stand By Me (1986), The Lost Boys (1987), Young Guns (1988), Flatliners (1990) in The Vanishing (1990), če omenimo samo nekatere. Leta 1997 je igral v svojem režiserskim kino prvencu, neodvisnem filmu Truth or Consequences. Z Bridget Fondo je vlanskem letu igral v filmu The Break-Up, letos pa sodeluje pri neodvisnem projektu A Soldier's Sweetheart. Prav tako je nastopil v filmih:The Three Musketeers, Young Guns 2, Bright Lights, Big City, Promised Land, Article 99, Eye for an Eye Svojo igralsko kariero je začel z vlogo v kanadski drami The Bad Boys (1984), ki mu je prinesla nominacijo za najboljšo moško vlogo za nagrado Genie.

JENNIFER CONNELLY (Emma) V zadnjih letih je igrala v filmih, kot do npr. Mulholland Falls (1996) skupaj z Nickom Noltejem in Johnom Malkovitchem, Inventing the Abbotts (1997) in v neodvisnem filmu Far Harbor (1996). Connelly je prvič igrala v filmu, ko je bila stara enajst let in sicer v epski klasiki Sergia Leona Once Upon a Time in America. Med njenimi filmi naj omenimo: Higher Learning (1995) Johna Singletona, Career Opportunities (1991), Of Love and Shadows (1994) filmska verzija novele Isabele Allende, kjer je igrala skupaj z Antoniom Banderasom, Seven Minutes in Heaven (1985), Labyrinth (1986) v režiji Jima Hensona, The Hot Spot (1990) in The Rocketeer (1991).

RICHARD O'BRIEN (Mr. Hand) Je prav gotovo najbolj poznan kot pisec in igralec kultne klasike The Rocky Horror Show iz leta 1973. Vsega skupaj so igro v Londonu igrali celih sedem let, z njo imeli turneje po celi Veliki Britaniji in jo uspešno ponovno uprizorili leta 1990 v West Endu v gledališču Piccadilly. Leta 1975 so posneli film The Rocky Horror Picture Show, v katerem O'Brian ponovno nastopi v vlogi Riff-Raffa skupaj z Tim Curryijem in Susan Sarandon. Tako kot igra, tudi film zelo hitro postane hit, ki si ga še danes lahko ogledate na večernih prestavah po vsem svetu. Nekateri drugi filmi, v katerih je še nastopil: The Odd Job (1978), Flash Gordon (1980), Revolution (1985), The Wolves of Willoughby Chase (1988), Jubille (1977).
Nazadnje smo ga pri nas lahko gledali v moderni priredbi Pepelke z Drew Barrymore in Angelico Huston. Njegovi nastopi na televiziji vključujejo vloge v A Hymn for Jim, ki jo je sam napisal, serijo Dick Francis Thrillers, Rushton Illustrated in Robin of Sherwood. Napisal je scenarij za film Shock Treatment in gledališko igro Top People inTee Zee and the Lost Race.

WILLIAM HURT (Inšpektor Bumstead)
Prvič je nastopil v Russellovi klasiki Altered States. Kot eden najbolj spoštovanih igralcev svoje generacije je Hurt igral v nekaterih najboljših filmov osemdesetih let, vključno z erotičnim trilerjem Body Heat in The Big Chill, James Brookovo komedijo Broadcast News, za katero je bil Hurt nominiran tako za oskarja kot za nagrado zlati globus, filmom Children of a Lesser God, ki mu je prav tako prinesel nominacijo za oskarja, filmsko priredbo igre The Accidental Tourist in Kiss of the Spiderwomen, pri katerem je za vlogo južnoameriškega ujetnika oskarja tudi končno prejel.
Nedavno je igral v futurističnem trilerju Dark City, ki ga je režiral Alex Proyas in v drami Smoke, režiserja Wayna Wanga. V gledališču je William Hurt nastopal v več kot petdesetih produkcijah, vključno z vlogo v broadwayski igri Hurlyburly.
Leta 1988 je kot prvi prejel nagrado imenovano po Spencerju Traysiju, ki jo podeljujejo za odlično igro in profesionalne dosežke.

Ustvarjalci:

ALEX PROYAS režiser
Je član generacije avstralskih filmarjev, ki so prišli na plan v času, ko je bil v sedemdesetih z mednarodnim uspehom Petra Weirerja The Last Wave odkrit Novi val. Proyas se je kot režiser uveljavil v letu 1994 s filmsko priredbo stripa-novele Jamesa O'Barra The Crow. Film ni bil zgolj komercialna uspešnica ampak je požel veliko odobravanje tudi pri filmskih kritikih, svoji glavni zvezdi Brandonu Leeju, pa je prinesel posmrtni status legende.
Proyas je nedavno napisal scenarij za komedijo Set in the Real World. V dogovoru z New Line Cinema, s katerim ima podpisano pogodbo za dva filma, pa pripravlja še novo verzijo filma legendarne serije o Quartermassu , ki jo je napisal priznani pisec znanstvene fantastike Nigel Kneale - Quartermass and the Pit.
Proyas je najprej postal mednarodno znan kot režiser glasbenih spotov in reklam. V drugem letniku študija filma je ustanovil svojo lastno produkcijsko hišo. Posnel je video spote za INXS; Joeja Jacksona, Ricka Springfielda, Cutting Crew in reklame za Nike, Coca-Colo, Pepsi, American Express, Swatch, Nissan in mnoge druge. Čeprav je bil rojen v Egiptu je Proyas od svojega tretjega rojstnega dneva živel v Sydneyju. Ko so ga z sedemnajstimi leti sprejeli na šolo za film in televizijo, je kmalu pritegnil pozornost s svojim kratkim filmom Groping, za katerega je na festivalu v Londonu, v rodnem Sydneyju in na festivalu v Melbournu prejel nagrade za najboljši kratki film.

Komentarji

10.11. 2007 ob 14:42

film mi je zelo všeč oglejte si ga

— erika
21.7. 2010 ob 11:03

kaj je res tak vrei??

— driska

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.