Mali svet

Zgodba

16. september, povsem navaden petek: zdravnik se hoče ubiti, dva policista izbereta napačno pot, osumljeni pa je prepričan, da ga nikoli ne bodo našli. Prodajalka v slaščičarni, osumljenčeva žena, zna samo ljubiti, policaja verjameta v usodo, samomorilski zdravnik pa je prepričan v svojo neizbežno smrt. Samo nerojeni deček pozna pravo pot Usode, na kateri se bodo srečali vsi filmski liki.

Torej: 16. septembra ob 9h zjutraj se zdravnik, policista in osumljeni podajo na pot, ki bo za nekatere usodna. Okoli poldneva nekaterih oseb ni več. Policist, ki je spremljal osumljenca, umre, tako da osumljeni ostane sam na zapuščeni avtocesti. Najdeta ga dva druga policista (ki sta z Bogom na ti) in ga odpeljeta naprej. Niti policista niti osumljeni ne vedo, da jih nekaj kilometrov naprej čaka Usoda in da se bo njihova pot končala. Kjer oni izginejo, se bo pojavil fant in prevzel njihovo mesto.

V tej komediji nihče ne ve, kaj se bo resnično zgodilo, a vsi si želijo srečen konec.

Film o obveznem happy endu v neobvezno katastrofičnem okolju, kjer se vrstijo eksplozije na način, kot drugje zapade dež.

Miloš Radović, scenarist in režiser se je leta 1955 rodil v Beogradu, kjer je na Fakulteti dramskih umetnosti tudi diplomiral filmsko in TV režijo. Od l.1982 do 2002 je napisal in režiral preko 250 ur igranih TV programov (nadaljevanke, drame, TV filmi, oddaje), dva kratka igrana filma (leta 1997 Moja domovina in leta 1987 Slučajna i iznernadna smrt Pukovnika KK) in za Atelje 212 napisal dve gledališki predstavi. Prejel je preko petdeset mednarodnih nagrad, leta 1997 tudi za film Slučajna i iznernadna smrt Pukovnika KK prvo nagrado na festivalu v Cannesu.

Režiserjeva razlaga ali 10 režiserskih zapovedi

1. Ta film mora biti resničen: z resničnimi osebami, resničnimi situacijami in resničnimi čustvi (resnični strahovi in prave ljubezni). Samo tako bo zmožen pričarati nadrealistično atmosfero in prenesti žalostno-smešno sporočilo.
2. Ta film mora biti smešen. O najresnejših stvareh mora govoriti na najbolj lahkoten način.
3. Ta film mora imeti preprosto zgodbo in enotno ter zanimivo zgradbo. Hkrati mora biti razumljiv, a nadrealističen.
4. Ta film mora biti hiter. Po 90 minutah morajo gledalci imeti vtis, da so nekaj gledali le 60 minut.
5. Ta film mora biti inteligenten. Spoštovati mora gledalce, ki so ga izbrali. Zgodbo mora povedati na inteligenten in zanimiv način. To je največja obveznost tega filma.
6. Ta film mora pripovedovati zgodbo o navadnih, vsakdanjih ljudeh. Nemočnih, prestrašenih, a vseeno pogumnih.
7. Ta film mora biti sodobnega izraza. Komunicirati mora s sodobnim svetom in trenutno umetnostjo. Ta film mora biti novi srbski film, brez politike, brez ideologije in brez vojnih travm.
8. Ta film mora biti posnet v šestih tednih. Ponavadi bi tak film snemali deset tednov. Takrat bi bil dober in dolgočasen. Mi želimo posneti hiter in zabaven film. Da se v njem začuti energija ekipe, ki ga je posnela zlahka in enostavno. Gledalci bodo to prepoznali.
9. Ta film mora biti poceni. Vse v tem filmu je enostavno, nič ni drago. Navadne hiše, navadni ljudje, navadni avtomobili. Dragi naj bodo le bliski ter grmenje, ki so ponavadi poceni.
10. Ta film mora biti ta film in noben drug. Ni velikih vzornikov in sladkobnih citatov. V tem filmu ne sme biti nobenega drugega filma. To je izvirni umetniški projekt nekaj Srbov z začetka "Novega početka". Zdaj, pa kdo ve, kdaj.

Miloš Radović, scenarist in režiser

Igralci

Miki Manojlović se je rodil 5. aprila 1950 v Beogradu in tudi diplomiral na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Je filmski in gledališči igralec. Poleg jugoslovanskih je igral tudi v številnih tujih filmih. Vloga zdravnika Filipa v Malem svetu je po filmu Rane prva vloga v domačem filmu po petih letih.

Lazar Ristovski se je rodil 26. oktobra 1952 v Beogradu in pravtako diplmiral na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Poleg številnih, pretežno glavnih, vlog v gledališču in v filmih je režiral film Belo odelo in produciral tudi štiri druge filme.

Bogdan Diklić se je rodil 1. avgusta 1953 v Bjelovaru na Hrvaškem.

Branko Djurić se je rodil 28. maja 1962 v Sarajevu in diplomiral na Akademiji scenskih umetnosti v Sarajevu. Poleg igranja piše in režira za televizijo in gledališče. Leta 2002 je režiral svoj prvi film Kajmak in marmelada.

Irena Mičijević Rodić je diplomirala na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Je filmska in gledališka igralka. Poleg Jugoslavije je igrala tudi v Španiji in Angliji.

Produkcija

Leta 1994, v času splošnega uničenja na območju bivše Jugoslavije, se je skupina mladih umetnikov odločila, da se proti uničenju bori z ustvarjalnostjo. Takrat se je zdelo, da je kultura v Srbiji le še stvar preteklosti. Film in gledališče sta bila v najbolj mračnem obdobju celotne srbske kulturne zgodovine. Umetnike so zapustile vse institucije, zato so se zbrali okoli podjetja Cobra in se odločili, da stvar vzamejo v svoje roke.

Prvi projekt je bila gledališča predstava"Moja Draga", ki je postala največja uspešnica sezone. V državi, ki ima stokrat več restavracij kot gledališč, je bilo 90 000 gledalcev in več kot 200 uprizoritev pravi čudež.

Sledil je največji neodvisni filmski projekt v zgodovini jugoslovanske filmske industrije- film "Lepa vasi, lepo gorijo". Priprave so se začele leta 1995. Po letu in pol borb in treh prekinitvah snemanja je film končno zagledal platna kinodvoran junija 1996 in takoj postal največji hit. Ogledalo si ga je več kot 700 000 gledalcev v SRJ, 70 000 v Sloveniji in 50 000 v Makedoniji. Mednarodni uspehi so javnost dobesedno prisilili, da je na skupino fantičev pri Cobri začela gledati kot na največji kulturni fenomen jugoslovanske filmske industrije.

Film "Lepa Sela, Lepo Gore" je najbolj gledan film na področju bivše Jugoslavije v zadnjih 20 letih. V tujini je film dosegel izreden uspeh. Na mednarodnih festivalih je dobil kar sedem nagrad grand-prix (Stockholm 1996; Sao Paolo 1996; Solun 1996; Fort Lauderdale 1996, ZDA; Premiers Plans d' Angers 1997, Francija; Golden Knight 1997, Moskva) in bil leta 1997 tudi kandidat jugoslovanske filmske industrije za nagrado Ameriške filmske akademije Oscar. Istega leta je svetovne pravice za film odkupilo francosko podjetje Canal + in ga prodalo v več kot 50 držav. Film so uspešno prikazovali v Angliji, Franciji, Nemčiji, Braziliji, Grčiji, skandinavskih deželah, Izraelu...

Po takšnem uspehu v letu 1997 so se začele priprave na nov projekt v sodelovanju s Canal+ (Francija) in Pandora Film (Nemčija), film "Rane", ki je bil premierno predvajan junija 1998. "Rane" so v Jugoslaviji, kjer ga je videlo 450 000 gledalcev, izbrali za film leta. V zgodovino nove SRJ bo stopil kot prvi film, ki mu je bila odvzeta celotna reklama s strani državnih in večine zasebnih medijev in kot prvi srbski film, ki je bil prikazan na Hrvaškem (najbolj gledan film leta 1999 - 50000 gledalcev) ter kot prvi srbski film, prikazan v Sarajevu (30 000 gledalcev). Istega leta je bil tudi najbolj gledan tuji film v Sloveniji (50 000 gledalcev). Prikazan je bil na festivalih Toronto, Stockholm, Sundance, Berlin, Ljubljana, Solun... Na festivalu v Stockholmu je prejel dve nagradi grand-prix (najboljši film in glavna vloga), na festivalu v Solunu pa nagrado mednarodne filmske kritike FIPRESCI. Svetovni distributer Canal+ je prodal pravice v več kot 20 državah (Italija, skandinavske dežele, Švica, ZDA, Kanada, Francija, Anglija, Madžarska, Turčija...).

Leta 2000 je Cobra z režiserjem Darkom Bajićem posnela nov film "Rat Uživo", ki je bil prikazan v tekmovalnem programu 36. mednarodnega filmskega festivala v Karlovim Varima, sodeloval pa je tudi na fesivalih: Mediterranean Film Festival Cologne 2001; Film Festival Malta 2001; Athens 2001 "Panorama of European Cinema" - Special Jury Award; IFF Bergen 2001; IFF Sao Paolo 2001; IFF Salerno 2001; IFF Stockholm 2001; IFF Ljubljana 2001; IFF Bratislava 2001; Palm Springs 2002; San Jose - Cinequest 2002; Film Festival Oldenburger 2002; Film Festival Go East Wiesbaden 2002 in Film Festival Philadelphia 2002 - nagrada za najboljšo režijo."Rat Uživo" je bil jugoslovnaski kandidat za oskarja leta 2002.

Leta 2003 je na vrsti film Miloša Radovića "Mali Svet", ki je bil nagrajen na mednarodnem filmskem festivalu Sarajevo 2003 . Glavne vloge: Predrag-Miki Manojlović, Lazar Ristovski, Branko Djurić-Djuro, Ana Sofrenović, Irena Mičijević-Rodić.