Mali Budo

Petar Strugar v naslovni vlogi igra sina podgoriškega kirurga, ki je lokalnemu mogotcu pri operaciji usmrtil sina edinca. V želji, da bi rešil svojega edinca, ga oče pošlje v Beograd. Očetove prijateljsko-družinske veze ga bodo pahnile v niz črno humornih dogodivščin, ki bodo na duhovit način prikazale prvo srečanje 18-letnika z glavnim mestom Srbije.

Kako je nastal Mali Budo

Scenarist filma Dimitrije Vojnov zelo slikovito opiše nastajanje scenarija: »Potrudili smo se, da je film Mali Budo dinamičen, večslojen in da se kljub črnemu humorju, pokvarjenosti in hudobijam na koncu izkaže za zgodbo o velikem prijateljstvu, ki navadno nastane iz nesporazumov. Sodelovanje z Danilom pri snovanju scenarija je bilo zelo specifično. Običajno scenarist piše, režiser pa sugerira spremembe, ki jih scenarist nato upošteva. Pri filmu Mali Budo pa je režiser moral zavihati rokave in sam prevzeti veliko dela, predvsem pri dialogih. Pred začetkom dela je že imel dobro izdelano sliko karakterjev in okolja. Proces pisanja je bil torej piljenje te zrele ideje. Z veliko stvarmi smo eksperimentirali, v največji meri pri formi, načinu predstavitve likov ter na terenu pri mešanju humornih in mračnih tonov. Mislim, da smo pri nekaterih rešitvah presenetili preostalo ekipo. Danilo ni bežal pred režiserskimi izzivi in to mi je bilo zelo všeč. Kot filmofil sem nenehno podvržen različnim dražljajem, kar bi lahko privedlo do slogovnih razlik, če ne bi Danilo sledil jasni viziji. Vse je bilo zelo organsko – zdaj vem, da ne bi moglo biti nikakor drugače. Iskreno, srečen sem, da se je Danilo odločil za režijo in ne za pisanje scenarija, saj drugače sam ne bi imel dela. On zelo dobro piše in odlično razume dramaturgijo.«

Režiser in scenarist filma Danilo Bećković o sodelovanju s stanovskim kolegom in prijateljem Dimitrijem pravi: »Veliko zaupanja je potrebnega, da nekdo pristane na sodelovanje pri nastanku scenarija, če mu rečete, da želite, da bo film mešanica Miodraga Karadžića in Michaela Manna. Na srečo z Dimitrijem skupaj piševa že več let, zato je v trenutku razumel. Tako dobro se poznava, da včasih niti ne veva, kdo od naju je napisal kakšen del skupnega scenarija. Mislim, da je to razlog, da sva uspela narediti film s povsem nevsakdanjim konceptom in zelo različnimi vplivi, pri tem pa nisva porušila slogovne enotnosti. Zelo sva ponosna, da so tudi drugi člani ekipe od samega začetka prepoznali, kar sva želeli doseči s filmom Mali Budo.«

O snemanju filma

Tako kot vsak film je tudi Mali Budo tekom snemanja imel svoje težave in izzive, obenem pa veliko lepih in dragocenih trenutkov. Režiser Danilo Bećkovič na kratko povzame: »Snemanje je bilo sicer zelo naporno, ampak mislim, da je bilo prav zato tudi tako lepo. Na trenutke sem se počutil, kot da sem v kinu in ne na snemanju. Mislim, da smo bili od samega začetka vsi zelo predani našemu delu. To nam je omogočilo svobodo, da se igramo in eksperimentiramo, kar filmu daje dodatno vrednost. Odličen primer je situacija, ko smo morali zaradi dežja spremeniti lokacijo. Ko smo se preselili, je vsak dobil idejo, kako novi objekt še bolj izkoristi. Nekaj, kar bi prvotno moralo biti le nekajsekundna bežna scena, je postalo ena izmed najboljših in najbolj smešnih scen v filmu. Film je kolektivna umetnost in mislim, da sem šele sedaj v celoti dojel, v kolikšni meri je režiser odvisen od dobre ekipe.«

Izbira igralcev

Režiser Danilo Bećković je opisal izbor igralske zasedbe: »Pokojni Aca Đorđević je govoril, da je delo z igralci enostavno – treba je le izbrati dobre igralce. Izbor igralcev je bil dejansko najlažji del, dobili smo vse tiste, s katerimi smo želeli delati in nikoli nismo obžalovali našega izbora. Imamo prvorazredno ekipo, brez šibkih členov in zdaj vem, kako se počuti Joachim Löw.« Bećković nadaljuje: »Z Dimitrijem sva se zelo potrudila, da imajo vsi liki v filmu izdelan svoj karakter, da imajo neko lastnost, ki jih ločuje od ostalih. Igralci so izjemno nadgradili najina izhodišča in zares izvlekli maksimum iz scenarija.«

Glavni liki

Mali Budo (Petar Strugar) je osemnajstletnik iz Podgorice, ki se zaradi napake svoje očeta kirurga in morebitnega krvnega maščevanja skrije v Beogradu. Očetove prijateljsko-sorodstvene veze ga pahnejo v vrtinec črno humornih situacij, ki nam na zelo duhovit način prikažejo prvo srečanje brezbrižnega mladostnika s srbsko prestolnico. Petar Strugar je o svojem liku dejal: »Prepuščam gledalcem, da sami vidijo, kakšen je moj lik. Lahko pa samo rečem, da sem se v vlogi malega Bude zelo zabaval.«

Mišo (Sergej Trifunović) – kriminalistični inšpektor Mišo Kujović je prišlek v velikem mestu – tako kot Budo, vendar se je že precej dobro vklopil oziroma prilagodil. Ima delovno mesto, ki mu omogoča, da stopa na obeh straneh zakona. Meja med njima se je v njegovi glavi sčasoma precej stanjšala, zato na velikem platnu spoznamo človeka, ki v svoji denarnici nosi spisek za izsiljevanje – seznam sumljivih video posnetkov na spletu, ki ga v določenih situacijah uporabi kot asa iz rokava, obenem pa se ponaša tudi s policijsko značko. Slednja mu omogoča osvajanje deklet in dostop do lokacij, ki drugim niso na voljo. Marsikdo bi pomislil, da je plačani morilec, vendar on ne ubija niti za Đuroviće niti za Mijuškoviće, razen če je to nujno potrebno. Mišo sprva težko dojame, kako se je znašel v situaciji z malim Budo, vendar hitro ugotovi, s kom ima opravka. Kljub najboljšim željam, da se ne bo vmešal v zgodbo, kmalu postane ključni dejavnik v reševanju glavnega junaka iz neverjetnih situacij, v katere se slednji uspe zaplesti v vsega le 24 urah.

Doktor Primarij Tihomir Stanić) – zdravnik ter človek vez in poznanstev. Velik lisjak, ki se tega ne sramuje in ki v življenju izkoristi vsako priložnosti, ki mu pride naproti. Mali Budo mu pade v pest misleč, da ga pod njegovim okriljem čaka odrešitev, vendar ne sluti, s kakšnim človekom ima pravzaprav opravka.

Dr Pavićević (Andrija Milošević) je po besedah igralca Andrija Miloševića: »Flegmatičen in ciničen ginekolog, ki za nezadovoljstvo z lastnim življenjem krivi svojega pokojnega očeta Mijuška. Je v sporu z vsem svetom in s samim seboj. Med gledanjem oblakov se pogovarja s preminulim očetom, življenje pa mu mineva med preklinjanjem in pritoževanjem nad gnilo prihodnostjo.« Njegov odnos z Mišom je kot odnos med tesnilom in morskim prašičkom, torej neobstoječ. Srečujeta in razhajata se v popolnem deliriju nerazumevanja.

Zorica (Hristina Popović) je mlada profesorica matematike, Miševa “zvesta prijateljica” in še več. Ta čutna ženska ga gleda kot boga, vse mu verjame na besedo, slepo izpolnjuje njegove želje in je del njegove mreže izsiljevanja. Igralki Hristini Popović je pripadla čast, da Zorico na velikem platnu oživi na svojevrsten način. Dodajamo, da je slednje izpeljala izjemno uspešno.