Ločitev po francosko

Ko se dve sestri Američanki zapleteta v pariške spletke in trčijo kultura in človeške strasti, je rezultat komedija manir in morale, denarja in poroke, seksa in sestrščine, ki razgrinja, kako je biti Američan v tujini.

Ločitev po francosko spremlja pot Isabel Walker, čistokrvne Kalifornijčanke, ki pride v mesto luči obiskat nosečo sestro Roxeanne. Temačno romantično pesnico Roxy je pravkar dal na čevelj podli mož Charles-Henri de Presand (Melvil Poupaud) in videti je, da ju čaka ločitev. Medtem se Isabel zaplete s poročenim francoskim diplomatom (Thierry Lhermitte), ki je stric Roxyjinega skoraj bivšega moža. Pride do škandala, ameriški idealizem in neukrotljivi duh sester Walker se zoperstavita francoski prefinjenosti in trmoglavemu racionalizmu družine Persand. Odnos med družinama poslabša še slika, ki jo ima v lasti Roxy, in ki je, kot odkrijejo, vredna milijone dolarjev. Potem nenadoma zločin iz strasti naredi konec spletkarjenju in nesoglaju med kulturama - in odpre nove možnosti za razumevanje.

Film je posnet po uspešnem romanu Diane Johnson. Svojstveno se loteva klasične teme Američana v Parizu. V času, ko se zdi, da si ameriška in francoska kultura ne bi mogli biti bolj v laseh, Ločitev po francosko razkriva bogato kompleksnost obeh kultur - in njihovih očarljivo različnih pogledov na moralo, seks, hrano, modo in življenje samo. V svojem bistvu pa je Ločitev po francosko pripoved o neukrotljivi glavni junakinji, ki pride v Pariz pomagat sestri, tam pa odkrije lastna poželjenja in pogled na svet.

Ločitev po francosko je režiral trikratni nominiranec za oskarja James Ivory (Ostanki dneva, Howardov kot, Soba z razgledom). Scenarij je napisal z dolgoletno sodelavko, dvakratno nominiranko za oskarja Ruth Prawer Jhabvala (Soba z razgledom, Howardov kot).

Nastajanje ločitve po francosko

Režiser James Ivory in producent Ismail Merchant sta znana po prirejanju znanih literarnih del, ki se odvijajo v preteklosti, dogajanje Ločitve po francosko pa je postavljeno v sodobnost. Gre za enega najbolj drzno komičnih projektov dvojice. Film se loteva številnih tem, od trka ameriške in francoske kulture do možnosti monogamije v zakonu, od trženja umetnosti do pomembnosti družine. Vse so predstavljene skozi zajedljive opazke in romantične prigode Isabel Walker, ki po prihodu v Pariz dobi hitro lekcijo iz couisine, couture in l'amour. Ko Isabel odkriva skrivne zapovedi francoskega družbenega vedenja, pa ponuja tudi vpogled v um mlade Američanke, ki se sooča z lastnim apetitom za življenje.

James Ivory, ki zadnjih petdeset let redno obiskuje Francijo, se je zaljubil v knjigo Diane Johnson Le Divorce, ko jo je prebral pred šestimi leti. Roman, ki se je uvrstil med finaliste za Nacionalno knjižno nagrado, je požel pohvale kritikov in bralcev po svetu. New York Times ga je opisal kot "seksi, zabavnega in elegantnega... resnično moder in človeški roman."

Ivoryja je pritegnila lahkotnost romana, hkrati pa zelo realističen prikaz, kako je biti tujec v Parizu - ko te francoska kultura hkrati zapelje in potisne vstran. Ivory pravi: "Kniiga me je spravila v smeh. Dobro poznam Pariz in francoski liki, o katerih piše Diane, so zelo prepoznavni na hkrati pristne in zabavne načine. Roman se mi je zdel zelo primeren projekt za Merchant Ivory, ker gre za človeške odnose med dvema nasprotujočima si kulturama - tema, ki naju je vedno zanimala."

V Indiji rojeni Merchant in v Ameriki rojeni Ivory že vso kariero snemata filme o trku kultur in tujcih v tujih deželah. Preko njih sta mnogokrat potovala v druge čase in kraje in oživila zgodbe o moških in ženskah, ki se soočajo s svetom in lastno kompleksno naravo. S komičnim pridihom, mehurčkastim kot šampanjec, je roman Le Divorce ustrezal vzorcu.

Ismail Merchant pravi: "Prevladuje mit, da Merchant Ivory snemata samo kostumske drame. V resnici pa sva v 41 letih, od kar snemava filme, posnela polovico sodobnih zgodb in polovico zgodb, ki se dogajajo v preteklosti. Nama je vseeno, kdaj se dogaja, pomembno je, da gre za dobro pripoved s čudovitimi liki, saj je to značilnost dobrega filmskega ustvarjanja. Vedno je pomembno samo to. Ta knjiga je imela vse te lastnosti kot tudi nenavaden pogled na komične razlike med francosko in ameriško kulturo."

V Le Divorce je Diane Johnson želela posodobiti klasično junakinjo Henryja Jamesa, ki pripotuje v Evropo kot nedolžnica, a jo za vedno spremeni zapletena dinamika sveta, hkrati pa jo je želela prikazati v našem bolj seksualno osvobojenem sodobnem svetu, kjer se bolj zavedamo različnosti kultur. Ker je sama živela v Parizu, se je deloma naslanjala na lastne izkušnje kot transatlantski priseljenec in oblikovala lik Isabel Walker.

"O njej sem razmišljala kot o antiprototipu Isabel Archer v Portretu dame Henryja Jamesa. Archer je bila ženska iz 19.stoletja, ki se nazadnje ukloni svoji usodi, nova ameriška ženska pa ima več možnosti in več avtonomije. Isabel Walker je malce divja - zagotovo ni naivna in nedolžna Američanka iz preteklosti."

Isabelino sestro Roxy pa je oblikovala po vzoru številnih Američank, ki jih je Diane srečala takoj po prihodu v Francijo - žensk, ki so jih begali francoski ločitveni postopki po vznemirljivi francoski romanci. "Slišala sem zgodbe številnih žensk, ki so prišle v Francijo, se poročile in se nato morale soočiti s polomijo zakona," se spominja Johnsonova. "Zame so te zgodbe zrcalile politične, družbene in kulturne raulike med našima državama, zato je to postalo pomemben del zgodbe."

Več ko je Johnsonova pisala o Isabelinih in Roxyjinih pogosto zabavnih, včasih srce parajočih doživetjih v Franciji, bolj je spoznavala, kako zelo ameriška kultura vplivna na tiste, ki so zrasli v njej. "Kulturne razlike so me vedno zanimale, Američani v tujini, življenje izven domovine. V Franciji pa so me pritegnile predvsem striktne družbene norme. Te je v Ameriki težje zaslediti, zato po prihodu v Francijo res izstopajo. In ko se te zakoreninjene francoske norme srečajo z ameriškim odnosom do sveta, dobite komedijo zmešnjav, a tudi svojstven pogled na obe kulturi. Mislim pa, da je to lahko tudi pravo razsvetljenje - kajti sposobnost videti sebe, kot te vidijo drugi, je pomembna in mogočna stvar."

Američani v Parizu: izkušnja Le Divorce

Humor v Ločitvi po francosko porajajo kulturna nesoglasja, ki se zdijo naravni rezultat srečanja med Američani in Francozi - nesporazumi pri komuniciranju, strahovite modne napake, ljubezenski nesporazumi. S pomočjo sestre, njene tašče in tasta, šefa in celo s pomočjo svojega ljubimca se Isabel Walker začne učiti pravil za ločevanje francoskega in ameriškega načina spopadanja s stvarmi. Nauči se ducata načinov, kako zavezati ruto; kako s frazo bien sur odpraviti čustveni izbruh neke osebe; kako diskretno opravljati; kako zapeljati Francoza, čeprav pri tem stori tudi cel kup napak.

Komedija zmešnjav, kakšrna je Ločitev po francosko, je postala še živahnejša, ko je ameriški del ekipe pristal na evropski obali in se soočil z lastnim kulturnim šokom. Tako kot Isabel Walker so tudi 23-letno Kate Hudson zapeljali pariška lepota in senzualni užitki. "Pariz ti absolutno spremeni življenje," pravi. "Tam sem se počutila zares živo. In hrana! Tako pomemben del kulture je, zdelo se mi je, da smo cel film jedli."

Hkrati je Hudsonova opazila močne kontraste v primerjavi z ameriškim življenjem. Posebej jo je osupnila francoska pripravljenost blekniti skoraj karkoli, ne glede na nezaslišanost ali kontroverznost, kot tudi to, da se požvižgajo na politično pravilnost. "Kakorkoli se počutijo, karkoli želijo izraziti, to tudi povejo. So prav strastni ljudje."

Uživala je tudi v večjem javnem poudarku na manirah in obnašanju, čeprav to ni vedno ustrezalo njenemu izrazito ameriškemu slogu. "Francoske ženske resnično znajo biti elegantne. Celo jejo na eleganten način. Mislim, da je bila Leslie Caron osupla, kako sva si z Naomi nametali sir na kruh pri servisni mizi."

Kljub občasnim pomotam in nesporazumom se Hudsonova ni soočila z resnim antiamerikanizmom. "Kultura za nas v bistvu ni predstavljala posebnih ovir." Za večino ekipe je prav preseganje kulturnih omejitev filmu dajalo pravo vzdušje. "Mislim, da nas je vse ganila toplina in bonhomie, ki sta se oblikovali med Francozi in Američani na snemanju," zaključuje Sam Waterston. "To, in biti v Parizu spomladi, ko cvetijo kostanji, in najboljša vroča čokolada na svetu."

O igralcih

Kate Hudson (Isabel) je nastopila v filmih Almost Famous (nominacija za oskarja), Alex & Emma, Kako se znebiti fanta v 10 dneh, Štiri peresa, Desert Blue, 20 Cigarettes, Gossip, Dr. T & the Women, About Adam, Raising Helen.

Naomi Watts (Roxy) je nastopila v filmih Mulholland Drive, Krog, 21 Grams, Ned Kelly, Plots with a View, Anymore, The Assassination of Richard Nixon, I Heart Huckabees, Flirting, Gross Misconduct, Tank Girl, Dangerous Beauty, Ellie Parker (kratki film, pri katerem je bila tudi producentka). Za televizijo je posnela The Outsiders, The Wyvern Mystery, The Hunt for the Unicorn Killer, Persons Unknown, Timepiece ter Brides of Christ.

Stockard Channing (Margreeve Walker) so nastopi na televiziji, filmu in v gledališču prinesli oskarjevsko nominacijo, nagrado tony in štiri nominacije za tonyja, dva emmyja in sedem nominacij za emmyja, tri nominacije za zlati globus, dve nagradi SAG in šest nominacij za SAG. Trenutno nastopa v Zahodnem krilu - vloga prve dame ji je prinesla emmyja. Njena najnovejša filma sta Bright Young Things in Anything Else.

Stockard je nedavno dobila nagradi SAG in emmy za televizijski film The Matthew Shepard Story in Zahodno krilo. Med njenimi filmi so Briljantina, Čarovnije za vsak dan, Klub vražjih babnic, Hvala za vse, Julie Newmar, Six Degrees of Separation, The Business of Strangers, Smoke, Confessions of an Ugly Stepsisters, Life Or Something Like It, Isn't She Great, Twilight, Moll Flanders, Married to it, Meet the Applegates, Staying Together, A Time of Destiny, Heartburn, The Men's Club, The Fortune, The Cheap Detective, Sweet Revenge, The Big Bus, Without A Trace.

Za televizijo je posnela The Baby Dance, Road To Avonlea, Perfect Witness, Echoes in the Darkness, An Unexpected Family, The truth About Jane, Tidy Endings, Hitler: The Rise of Evil.

Leslie Caron (Suzanne de Persand) je bila dvakrat nominirana za oskarja. Njena zgodba o hollywoodski pravljici se je uresničila. Je Parižanka, njen oče je Francoz, mama Američanka. Ko je plesala v Ballets des Champs-Elysees, jo je odkril Gene Kelly, ki je v Parizu iskal glavno igralko za film Američan v Parizu. S filmom je Leslie čez noč zaslovela in s studiem MGM podpisala pogodbo.

Nato je posnela Gigi, oskarjevski nominaciji pa sta ji prinesla filma The L-Shaped Room in Lili. Za obe vlogi je dobila nagrado BAFTA, zlati globus pa za The L-Shaped Room.

Posnela je več kot 70 filmov in nadaljevank. Med njimi so Čokolada, Sramota, The Man Who Lived At The Ritz, Daddy Long Legs, Father Goose, Is Paris Burning?, Madron, Chandler, Chanel Solitaire, Dangerous Moves, The Sealed Train, Funny Bones.

O filmskih ustvarjalcih

James Ivory (režiser, koscenarist) je bil za oskarja za režijo nominiran za filme Ostanki dneva, Howardov kot in Soba z razgledom. Vsi trije filmi so bili nominirani tudi za najboljši film. Soba z razgledom, posneta po romanu E.M.Forsterja, je bila nominirana za osem oskarjev, dobila je tri. Prav tako po Forsterjevem romanu posneti Howardov kot je bil nominiran za devet oskarjev (oskarja je dobila Emma Thompson za glavno vlogo). Ostanki dneva so bili za oskarja nominirani osemkrat.

Ivory je režiral tudi Maurica, Slaves of New York, Mr. and mrs. Bridge, Jeffersona v Parizu, Življenje s Picassom, Soldier's Daughter Never Cries, The Golden Bowl, Shakesepare Wallah, The Europeans, The Bostonians (slednja dva po romanu Henryja Jamesa), Heat And Dust (posnet po romanu Ruth Prawer Jhabvala), Quartet, Hullabaloo Over Georgie and Bonnie's Pictures ter Autobiography of a Princess.

Njegov prvi film je bil polurni dokumentarec Venice: Theme And Variations. Nato je posnel The Sword And The Flute in The Delhi Way.

Leta 1961 sta z Ismailom Merchantom ustanovila Merchant Ivory Productions. Njun prvi skupni film je bil The Householder po zgodnejšem romanu Ruth Prawer Jhabvala, ki je napisala tudi scenarij.