Kolosej
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Lincoln

zgodovinska biografska drama
Podnapisi
Na sporedu od: 24.1.2013, Kolosej Ljubljana
2h 30min / 150min
Leto: 2012
Država: ZDA, Indija
Jezik: angleščina
Scenarij: Tony Kushner po knjigi Doris Kearns Goodwin
Režiser oskarjevskih dram Schindlerjev seznam, Reševanje vojaka Ryana in Grivasti vojak predstavlja vpogled v zaključni del življenja in dela enega največjih ameriških predsednikov, Abrahama Lincolna. Ameriška državljanska vojna se leta 1865 po dolgih letih krvavih spopadov bliža koncu, toda predsednika Lincolna skrbi usoda temnopoltih Američanov. Še pred koncem vojne želi v senatu sprejeti 13. amandma k ustavi, s katerim bi suženjstvo v ZDA postalo nezakonito, vendar naleti na srdit odpor političnih nasprotnikov. Da bi nabral dovolj glasov, najame pretkane lobiste, toda hkrati mora brzdati tudi ambicije političnih zaveznikov in se soočiti z osebnimi dilemami lastne družine.

»Če suženjstvo ni krivica, ni krivica nič.«—Abraham Lincoln v pismu iz decembra 1865

V zadnjih dveh letih svojega življenja in predsednikovanja je Abraham Lincoln izkazal svojo pravo veličino – svojo strast in človečnost: v bitki, ki ga je najbolj zaznamovala, je za razdvojeni narod poiskal pot v prihodnost in se, soočen s pritiski javnosti in lastne zasebnosti, spopadel z na videz neukrotljivimi preprekami.

Lincoln Stevena Spielberga ponuja intimen vpogled v najbolj nevarne in razkrivajoče trenutke v življenju ameriškega predsednika v času, ko se je začela dvigati temna senca suženjstva in je bilo treba državo, razklano zaradi vojne, spet zediniti.

Bogata človeška drama se odvija v času, ko je Lincoln obrnil list, da konča uničujočo državljansko vojno ne le tako, da jo ustavi, temveč tudi s trudom, da predstavniški dom sprejme 13. amandma, ki naj bi za vselej odpravil suženjstvo. Resnično drzna poteza za narod. Lincoln se je moral opremiti z vsemi spretnostmi, pogumom in moralno veličino, zaradi katerih je postal legenda. Spoprijeti se je moral s posledicami svojega dejanja na celoten svet in na tiste, ki so mu bili blizu. A pri tem mu je bilo največ do tega, da primora ameriški narod ter tiste v svoji vladi, ki ne delijo njegovih prepričanj, da spremenijo svoje cilje in se začno zavzemati za nekaj večjega; za dobro vsega človeštva.

Spielberg s pomočjo večplastnega scenarija Pulitzerjevega nagrajenca Tonyja Kushnerja in izjemno upodobitvijo Daniela Day-Lewisa z vso človečnostjo režira film, ki gledalce vabi naravnost v srce in dušo poslednjih dosežkov Abrahama Lincolna; lika, ki se izkaže za moža surovih nasprotij: zabaven je in resnoben, razigran pripovedovalec in neizprosen vplivnež, spreten poveljnik in ranljiv oče. A v najstrašnejši uri svojega naroda, ko časi od vseh zahtevajo najboljše, seže globoko v sebe in najde nekaj veličastnega in večnega.

Spielberg se je od vsega začetka zavedal, da obstaja skoraj neskončen seznam knjig, ki se Lincolna lotevajo na neverjetno raznolike načine. A iskal je svež in bolj neposredno človeški pristop, ki je našel v knjigi Team of Rivals: The Political Genius of Abraham Lincoln Doris Kearns Goodwin, ki je ob izidu leta 2005 postala silna uspešnica in se je prodajala kot vroče žemljice. Režiser se je z avtorico namenoma začel pogovarjati že nekaj let, preden jo je zaključila. Bil je prepričan, da le Tony Kushner premore pravo mero zapletenega uma in globoke ljubezni do ameriške zgodovine, da bo znal Goodwinino knjigo preliti v scenarij. Kushner pa se je zavedal, da en sam film nikakor ne more zajeti celotnega, 800 strani obsegajočega dela. Zato se je lotil iskanja drugačne poti. Prvi scenarij na 500 straneh je bil, kot pravi Spielberg, »nekaj najbolj sijajnega, kar sem kdaj prebral; a bilo je dolgo, epsko in povsem nemogoče, da bi ga spravili v celovečerec. Se mi je pa zdelo, da je Tony najbolj privlačno na 70 straneh obdelal boj za sprejetje 13. amandmaja.« In tako se je Kushner osredotočil na januar 1965 in na sprejetje 13. amandmaja, pri čemer, kot se strinja Goodwinova, »film istočasno zajema človečnost, politično vizijo in težo predsednikovanja na Lincolna.«

Twentieth Century Fox in DreamWorks Pictures v sodelovanju s Participant Media predstavljata film Lincoln v režiji Stevena Spielberga po scenariju Tonyja Kushnerja, ki je nastal na podlagi knjige Team of Rivals: The Political Genius of Lincoln Doris Kearns Goodwin. V glavnih vlogah nastopajo Daniel Day-Lewis, Sally Field, David Strathairn, Joseph Gordon-Levitt, James Spader, Hal Holbrook in Tommy Lee Jones. Producenta sta bila Spielberg in Kathleen Kennedy, izvršni producenti pa Daniel Lupi, Jeff Skoll in Jonathan King.

Izza kamere se je Spielbergu pridružila njegova dolga leta zaupanja vredna ekipa – direktor fotografije Janusz Kaminski, scenograf Rick Carter, kostumografka Joanna Johnston, montažer Michael Kahn in skladatelj John Williams – in pomagala od vojne razklani svet, ki ga je Lincoln leta 1865 za vedno spremenil, preliti v mogočno sodobno izkušnjo.

O igralcih

Daniel Day-Lewis (predsednik Abraham Lincoln) že od svojih zgodnjih vlog navdušuje tako kritike kot gledalce; z lahkoto se je iz delavskega mulca v My Beautiful Laundrette prelevil v oholega viktorijanskega snubca v A Room with a View. S svojimi upodobitvami si je prislužil vrsto nagrad in priznan, med njimi dva oskarja, tri bafte in zlati globus. Prvega oskarja mu je prinesla upodobitev pisatelja in umetnika s cerebralno paralizo My Left Foot; v drugo se je za kipec potegoval v drami In the Name of the Father in v tretje v Gangs of New York. Drugega oskarja je dobil za film There Will Be Blood. Igrati je začel že v šoli in pri 14-ih debitiral v filmu Sunday Bloody Sunday , malo več kot statist. Nato se je kalil na odrskih deskah in nadaljeval na velikem platnu: The Unbearable Lightness of Being, The Crucible, The Boxer, The Ballad of Jack and Rose, The Last of the Mohicans, The Age of Innocence, Nine…

Sally Field (Mary Todd Lincoln) je prejemnica dveh oskarjev – za Places in the Heart je prejela tudi zlati globus; za Normo Rae pa zlati globus in še več nagrad. Za zlati globus se je potegovala tudi s filmi Smokey and the Bandit, Absence of Malice, Kiss Me Goodbye, Steel Magnolias in Forrest Gump. Med drugim je igrala še v Mrs. Doubtfire, Soapdish, Not Without My Daughter… Rojena je bila v družino, predano zabavnemu poslu, in leta 1964 pristala v seriji Gidget. Glavno vlogo je dobila v seriji The Flying Nun in za miniserijo Sybil dobila emmyja, za katerega se je nato potegovala še z vlogama v serijah A Cooler Climate in A Woman of Independent Means (slednjo je producirala in se zanjo potegovala za zlati globus). Za vlogo v nadaljevanki Brothers & Sisters je dobila nagrado Ceha filmskih igralcev in emmyja. Režijski krst je prestala s TV filmom The Christmas Tree, ki ga je tudi režirala in v njem igrala ob Julie Harris. Režirala je epizodo miniserijeFrom the Earth to the Moon in leta 2000 svoj prvi celovečerec Beautiful. Nazadnje smo jo videli v The Amazing Spider-Man.

Joseph Gordon-Levitt (Robert Lincoln) je nazadnje igral v zadnjem delu Nolanove trilogije o Batmanu The Dark Knight Rises, v filmu Looper in akcijskem trilerju Premium Rush. Pred kratkim je zaključil snemanje svojega režijskega prvenca Don Jon’s Addiction po lastnem scenariju, v katerem igra ob Scarlett Johansson in Julianne Moore. Pred tem je režiral kratki film Sparks po noveli Elmora Leonarda. Za prvo vidnejšo vlogo je v Redfordovem A River Runs Through It prejel nagrado za mladega umetnika, TV gledalci pa ga poznajo po vlogi v večkrat nagrajeni humoristični nanizanki 3rd Rock From the Sun.

James Spader (W.N. Bilbo) se navdušuje nad skrajnimi igralskimi izzivi in si je kariero ustvaril z raziskovanjem temne plati človeške narave. Za vlogo voajerja v Sex, lies, and videotape je v Cannesu prejel nagrado za glavnega igralca; ob Helen Mirren je v Critical Care igral pohotneža, vpletenega v hinavščino in pohlep v bolniškem sistemu, v Crash pa lik, ki se znajde v nenadni mešanici nasilja in spolnosti. Na TV je navduševal kot moralno oporečni odvetnik v seriji The Practice in nato v Boston Legal ter za vlogo prejel tri emmyje. Gostoval je še v humoristični seriji The Office in v izvirni produkciji igre Race Davida Mameta.

Tommy Lee Jones (Thaddeus Stevens) je filmski krst prestal v Love Story in odtlej skozi štiri desetletja igral v filmih, kot so Eyes of Laura Mars, Coal Miner’s Daughter (prva nominacija za zlati globus), Stormy Monday, JFK (nominacija za oskarja), The Fugitive (oskar in zlati globus za stransko vlogo), The Client, Natural Born Killers, Batman Forever, Men In Black, U.S. Marshalls, Rules of Engagement, Men in Black 2, The Missing, A Prairie Home Companion, In the Valley of Elah (nominacija za oskarja), No Country for Old Men, Captain America: The First Avenger, Men in Black 3… Kmalu ga bomo videli v The Emperor Petra Webbra in ob Michelle Pfeiffer in Robertu De Niru ter v Bessonovem Malavita. Igral bo tudi v The Homesman, ki ga bo po lastnem scenariju režiral in produciral. Režiral in produciral je že TV filma The Good Old Boys in nedavno The Sunset Limited ter celovečerec The Three Burials of Melquiades Estrada. Na malih zaslonih je igral v miniserijah The Executioner’s Song in Lonesome Dove (nominacija za emmyja in za zlati globus), v The Amazing Howard Hughes, Cat on a Hot Tin Roof, The Rainmaker, Yuri Noshenko in April Morning.

O ustvarjalcih

Steven Spielberg (režiser/producent) je eden najbolj uspešnih in vplivnih režiserjev in glavni partner v studiu DreamWorks. Je tudi najbolj donosen režiser vseh časov, če seštejemo dobiček vseh njegovih filmov, med katerimi so Jaws, E.T. The Extra-Terrestrial ter franšizi Indiana Jones in Jurassic Park, in ima v svoji zvrhani malhi nagrad tri oskarje. Prva dva je odnesel za režijo in najboljši film z dramo Schindler’s List, ki je prejel še sedem baft, tri zlate globuse in nagrado Ceha ameriških režiserjev. Tretjega oskarja je dobil za režijo vojne drame Saving Private Ryan, ki se ponaša še z dvema globusoma in nagradama Ceha ameriških režiserjev in Ceha ameriških producentov. Za oskarja se je potegoval še s filmi Munich, E.T. The Extra-Terrestrial, Raiders of the Lost Ark in Close Encounters of the Third Kind, za svoje delo pa je prejel še več drugih posebnih nagrad. Nedavno je režiral risano 3D dogodivščino The Adventures of Tintin, vojno dramo War Horse, produciral je Super 8 in izvršno produciral tretji film iz franšize Transformers. Pripravlja že Robopocalypse. Kariero je začel leta 1968 s kratkim filmom Amblin in z njim postal najmlajši režiser, ki je podpisal dolgoročno pogodbo s kakim studiom. Režiral je epizode serij, kot so Night Gallery, Marcus Welby, M.D. in Columbo in si pozornost prislužil s TV filmom Duel. Tri leta pozneje je po lastnem scenariju posnel svoj prvi celovečerec The Sugarland Express in nato srhljivko Jaws, ki je kot prvi film prebil magično mejo zaslužka 100 milijonov. Leta 1984 je ustanovil lastno produkcijsko podjetje Amblin Entertainment in produciral ali izvršno produciral uspešnice, kot so Gremlins, The Goonies, Back to the Future I, II in III, Who Framed Roger Rabbit?, An American Tail, Twister, The Mask of Zorro in Men in Black. Deset let pozneje je z Jeffreyjem Katzenbergom in Davidom Geffnom ustanovil izvirni DreamWorks Studios, ki je dosegal kritiške in komercialne uspehe ter si prislužil tri zaporedne oskarje za najboljši film za American Beauty, Gladiator in A Beautiful Mind. Me drugimi so v DreamWorks nastale uspešnice Transformers, Flags of Our Fathers, Letters from Iwo Jima, Meet the Parents, Meet the Fockers, The Ring… Spielberg pa je za studio med drugimi režiral War of the Worlds, Minority Report, Catch Me If You Can, A.I. Artificial Intelligence. Dejaven je tudi v TV produkciji: bil je izvršni producent serije ER, s Tomom Hanksom je izvršno produciral miniseriji Band of Brothers in The Pacific, sam pa miniseriji Taken in Into the West ter nadaljevanko The United States of Tara. Trenutno izvršno producira seriji Falling Skies in Smash. Spielberg je tudi predan človekoljub in sodeluje pri mnogih dobrodelnih projektih.

Tony Kushner (scenarij) je med drugimi napisal gledališke predstave A Bright Room Called Day, Angels in America, Slavs!, Homebody/Kabul, muzikal Caroline, or Change s skladateljico Jeanine Tesori in The Intelligent Homosexual’s Guide to Capitalism and Socialism with a Key to the Scriptures. S Tesorijevo je spisal tudi libretto za opero A Blizzard on Marblehead Neck ter prevedel in priredil dela The Illusion Pierra Corneilla, The Dybbuk S.Y. Anskyja, Brechtovi The Good Person of Szechwan in Mother Courage and Her Children ter prevod libreta za opero Brundibár Hansa Krase. Njegova sta scenarija za Nicholsovo miniserijo Angels in America in Speilbergov Munich, je avtor knjig Brundibar, The Art of Maurice Sendak, 1980 to the Present in Wrestling with Zion: Progressive Jewish-American Responses to the Israeli-Palestinian Conflict. Med drugimi je prejel je Pulitzerjevo nagrado, dve nagradi obie, Olivierjevo nagrado, emmyja in nominacijo za oskarja. The Sunset Limited

Komentarji

10.1. 2013 ob 18:10

zgleda supr :)

— kbkjbh
1.2. 2013 ob 8:21

Najboljši film po dolgem času v Koloseju, in pred mano samo en komentar po tolikem času?! Svašta.

— Konzervativni liberalec
6.2. 2013 ob 13:36

ja se strinjam, katastrofa. Je pa drugače film FANTASTIČEN. Upam, da pobere vse oskarje!

— lincoln
14.2. 2013 ob 14:02

Res je,gledala filem in je eden najboljših to leto,koga zanima zgodovina ZDA,in kako grdo so delali s črnci,kako se je precednik Linkoln boril,kljub mnogim nasprotovanjevm za odpravo suženjstva,film ti da mislit,priporočam,ker je vreden ogleda :)

— slavica
10.3. 2013 ob 15:38

Slavica, meni pa da mislit tvoja slovenščina. Jo bo treba še malo ponovit. Predsednik se piše z DS in ne s C. Film je brez E.Da je Lincoln s C pa ti ne bom težil....

— miha
15.3. 2013 ob 16:35

hehe miha prav imas drugace je film zelo dober

— Rina
21.3. 2013 ob 16:21

dve uri dolgčasa!!!!

— andrej

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.