Lili in Žverca

Zgodba in njeno ozadje

Za Lili, osamljeno havajsko deklico, ki živi z devetnajstletno sestro Nani, življenje načrtuje velike in pomembne spremembe. Sestrici se iz dneva v dan borita, da bi si ustvarili prijetno in varno življenje po smrti svojih staršev, vendar jima trenutno prav nič ne gre gladko od rok. Kober Očalar, strašansko resen in strog socialni delavec, Nani nekako ne zaupa, da je sposobna skrbeti za mlajšo sestrico Lili, zato se večkrat nenajavljen prikaže na obisku. Ob eni takih priložnosti najde sestrici v burnem prepiru, njuno hišico pa v popolnem neredu. Kober opozori Nani, da mora v skromnih treh dneh dokazati, da je odgovorna varuhinja in skrbnica za Lili, sicer bo prisiljen ukrepati drugače. Lili prav v tem trenutku zagleda skozi okno svoje sobice svetal zvezdni utrinek in si zaželi "nekoga, ki bo njen prijatelj, ki ne bo nikoli zbežal stran od nje". Hrepeneče še doda: "Morda bi mi poslal kar angela, najbolj prijaznega angela, kar jih imaš."

Zvezdni utrinek pa je v resnici vesoljska ladja, s katero je s svojega planeta Trura, kjer ga je ustvaril prismuknjeni znanstvenik Bajsi, ušel pravi nebodigatreba - na vso moč nagajivi, neubogljivi, razgrajaški in v vseh pogledih trn v peti - Poskus 626. Njegov stvarnik Bajsi ga opiše kot neprebojno, negorljivo bitje, ki misli hitreje kot vsak super-računalnik, ki vidi v temi in lahko premika predmete, ki so tri tisočkrat večji od njega. Njegov edini nagon je, da "uniči vse, česar se dotakne". Prva svetovalka planeta Trura nad tem ni niti najmanj navdušena; znanstvenika pošlje v zapor, Poskus 626 pa v izgnanstvo na odmaknjen pust asteroid, kjer ni ničesar, kar bi lahko uničil. Toda vse se zasuče drugače: Poskus 626 pobegne, ukrade policijsko križarko in zasilno pristane na planetu Zemlja. Ta planet je, po besedah strokovnjaka Trske, naravni rezervat za komarje, ki so drugod v galaksijah skorajda izumrli, naseljuje pa ga v veliki večini čudna živalska vrsta, imenovana ljudje, ki so komarjem najljubša hrana. Prva svetovalka zato pošlje na Zemljo Bajsija v spremstvu Trske, da bi ujela Poskus 626, vendar pri tem ne bi ušpičila kakšne prevelike neumnosti in škode.

Poskus 626 se medtem potika po prijetnem havajskem otoku in spoznava nenavadni svet. Pri tem ga povozi tovornjak, kar mu seveda ne škodi preveč. Zateče se v zavetišče za izgubljene hišne ljubljenčke, kjer si ga izbere Lili in ga takoj vzljubi. Nadene mu izvrstno ime Žverca, ga odpelje domov, obda z ljubeznijo in potrpljenjem in ga sklene posvojiti. V grozo Nani in upraviteljice zavetišča ter v veselje Žverce, ki takoj pogrunta, da je deklica zanj idealen ščit pred Bajsijem in Trsko. Kako se zgodba razplete, ali se Žverca nauči vsaj za trohico lepega obnašanja in vzljubi svojo "ohano" - družinico, ali Kober spozna vrednote sestrske ljubezni, ki odtehtajo red in zakon, in ali se omehča Prva svetovalka in ukroti preveč vnetega kapitana Kaveljca, pa si oglejte v kinu. Vseh skrivnosti se mladim in malo manj mladim radovednežem in ljubiteljem risanih filmov ne sme nikoli izdati. Omenimo naj le, da je najpomembnejša stvar, ki so jo ustvarjalci filma želeli izpostaviti, prav pomen družine, ljubezni med družinskimi člani in občutek skupnosti, da se nikdar nikogar ne pusti samega. Ohana v havajščini pomeni prav to, njen pomen pa je veliko globlji, saj izraža tudi neizmerno sožitje in prijateljstvo, ki vlada med posamezniki in družinskimi skupnostmi na Havajih. To je tisti čudež, ki celo razgrajača, kakršen je Žverca, spremeni v dobrote, razumevanja in ljubezni polno bitje.

Avtor in režiser Chris Sanders je začel premišljevati o junaku, kakršen je Žverca, pred skoraj 17 leti, ko je končal študij in se je ukvarjal s svojo prvo animacijo. Naslikal je na pogled pošastno bitje in začel plesti njegovo zgodbo. Žverca ga v vseh teh letih ni nikoli zapustil in je samo čakal na pravo priložnost, da "nastopi v svoji zgodbi in v svojem risanem filmu". Leta 1985 je narisal prvo skico, ki je predstavljala samo Žvercino glavo. Na papir je vrgel celo prve osnutke in začetek zgodbe, toda delo ga je prisililo, da jo je spet potisnil vstran. V času, ko je ustvarjal zgodbo o pogumni kitajski bojevnici Mulan, je spet začel misliti na Žverco. Začetkov se Chris Sanders spominja takole: "Sprva Lili še ni bilo in Žverca ni bil Nezemljan, temveč pošastno bitje, ki ni vedelo, od kod pravzaprav prihaja. Živel je čisto sam v velikem gozdu. Iz tega bitja se je razvil v nekakšen hudo ponesrečen Poskus, ki so ga izgnali na Zemljo, zato ker na planetu, kjer so ga ustvarili, niso vedeli, kaj početi z njim. Tedaj sem se odločil za Kanzas, kjer bi se zgodba odvila med samimi živalmi. Ko sem ta osnutek pokazal prijatelju Tomu Schumacherju, je predlagal, da bi Žverco postavil v svet ljudi in s tem pridobil na zanimivih nasprotjih. Tedaj se je zgodba odvila in me združila z Deanom, s katerim sva jo dokončno obdelala."

Kanzas se je Chrisu zazdel primeren zaradi izredno redke poseljenosti z ljudmi in bogatega živalskega sveta. V tistem času je načrtoval potovanje na Havaje, ki so ga s svojo barvitostjo dobesedno prevzeli. Bolj ko je spoznaval tradicijo, zgodovino in posebnosti Havajev, bolj se je navduševal nad njimi. Na koncu so odločili številni prečudoviti havajski otočki, obdani s smaragdnim morjem, in spekter barv - od rastlinja, oprave ljudi, do peščenih plaž - kakršnega ni nikjer drugje na svetu. Za ročno slikanje z vodenimi barvami v kombinaciji z najmodernejšo računalniško grafiko in animacijo, za kar sta se odločila scenograf Paul Felix in umetniški vodja Ric Sluiter, so bile prav barve odločilnega pomena. Slikanje z barvami na vodni osnovi so v Disneyjevem studiu uporabljali v zgodnjih letih ustvarjanja; ta tehnika je botrovala Sneguljčici, Pinocchiu in Bambiju, zaradi izredne barvitosti pa jo je takorekoč od mrtvih obudil Sanders z Lili in Žverco. Nadgradila jo je ekipa strokovnjakov za računalniško grafiko, ki je omogočila izjemne podvodne prizore, izbruh in potoke lave, predvsem pa efekte potovanja s svetlobno hitrostjo, ko Žverca ugrabi policijsko vesoljsko križarko in se z njo poda skozi čas in prostor na planet Zemljo.

Soscenarista Deana DeBloisa pa je v zgodbi najbolj prevzela Lili. Tako polna ljubezni, razumevanja in odpuščanja je, da jo preprosto moraš imeti rad. Obema avtorjema gre zasluga, da sta tokrat izjemoma poudarila razčlembo osebnosti v zgodbi na račun tehnične in dimenzijske popolnosti. Ustvarjalci so se v večji meri zgledovali po vzorih Bambija in slončka Dumba; svet so na račun boljše razčlenjenosti obeh osrednjih osebnosti malce upočasnili. Pomembneje je bilo jasneje predstaviti Lili in Žverco ter pogoje njunega sožitja. "Lili je neverjetna mešanica mojih in Deanovih čustev," se spominja Sanders. "Verjamemo ji in razumemo jo, ker ni super pametna punčka z nadnaravnimi sposobnostmi. Je samo zelo bistra deklica, ki je na nek način tudi zelo čudna. Ima tudi temno plat značaja, a kljub temu neizmerno voljo, da spozna in popravi svoje napake. Njeni nameni so iskreni in večinoma dobri."

Lili je kot zvezda stalnica, okrog katere se ovijajo in oblikujejo osebe in dogodki. Je neomajna in nikoli ne izgubi upanja. Od nekdaj verjame v družino in se ji nikoli ne odpove. Čeprav medčloveški odnosi niso vedno brez pretresov in družine niso idealne, se na koncu vse dobro konča. Lili je pravzaprav tista, ki neskončno verjame v idejo družine, v hrepenenje po tem, da se v krogu najbližjih, ki jih imaš iskreno rad, nikoli ne počutiš osamljenega. Prav to prepričanje spremeni tudi nadlogo z imenom Žverca.

Umetniki za kamero

Chris Sanders je svojo zamisel o Lili in Žverci predstavil v ilustrirani knjižici na 15 straneh. Pri filmski priredbi zgodbe je prevzel pisanje scenarija, režijo in je Žverci celo posodil svoj glas. Chris je leta 1984 diplomiral na kalifornijski univerzi na oddelku CalArts, kjer se je specializiral v animaciji vlog. Takoj po diplomi se je zaposlil v podjetju Marvel Productions, kjer je oblikoval like za priljubljeno animirano televizijsko serijo Muppet Babies. Leta 1987 se mu je ponudilo delovno mesto v studiih Walta Disneyja na povsem novo ustanovljenem oddelku za vizualni razvoj. Sodeloval je pri nastanku celovečernega risanega filma The Rescuers Down Under in kmalu zatem presedlal na "pripovedni" oddelek. Najbolj mu je ostalo v spominu ustvarjalno sodelovanje pri eni najlepših Disneyjevih risank Lepotica in zver; po njegovih zamislih so izpeljali nepozabni prizor smrti in ponovne prebuditve zveri v življenje.

Razvijal je nove vsebine za posodobljeno Fantazijo 2000 in se nato lotil naloge scenografa pri Disneyjevi uspešnici Levji kralj. Leta 1998 ga spoznamo kot so-avtorja zgodbe in pisca scenarija za celovečerno risanko Mulan. Zanjo je prejel dve nagradi Annie. Po rodu je iz Kolorada in rad se spominja, da ga je pri desetih letih povsem prevzel glasbeni odlomek iz Disneyjeve risanke The Three Caballeros, ki jo je videl v oddaji The Wonderful World of Disney. Po njegovem je to še vedno najbolj "nepokvarjen, preprost in vesel animirani odlomek, kar so jih kdaj ustvarili".

Alan Silvestri je skladatelj, ki se je v zgodovina ameriškega filma zapisal z glasbo za uspešnice Telesni stražar, Predator in predvsem Forrest Gump, ki mu je prinesel tudi oskarja. Pred kratkim smo ga "poslušali" v komediji What Women Want z Melom Gibsonom in v drami Brodolom s Tomom Hanksom, prihajajočo jesen v Sloveniji pa je zaznamoval s komedijo za "otroke vseh starosti" Miškom Stuartom Littlom 2. Prav mišek Stuart je bil tista vzpodbuda, ki je privedla uspešnega skladatelja filmov "za odrasle" do odločitve, da bo s svojo glasbo zaznamoval celovečerno risanko in morda bo Lili in Žverci sledila še katera.

Rodil se je na Manhattnu, odraščal pa v Teanecku v zvezni državi New York. V Bostonu je dokončal cenjeni Berkleejev glasbeni kolidž, nato pa se je odpravil v Las Vegas, kjer se je preživljal kot kitarist. Pri tem si je nabral neprecenljive izkušnje kot izvajalec in aranžer različnih skladb, kar mu je pripomoglo k zaposlitvi v Los Angelesu. Z glasbo je opremil več kot 100 epizod televizijske nanizanke ChiPs, leta 1984 pa je dobil nalogo, da glasbeno opremi svoj prvi celovečerec, film Romancing The Stone Roberta Zemeckisa. Rodilo se je več kot 17 let dolgo plodno sodelovanje, ki je poleg dueta Steven Spielberg-John Williams eden najuspešnejših v Hollywoodu. Poleg Zemeckisovih filmov (trilogija Nazaj v prihodnost in dr.) je zaznamoval Brezno Jamesa Camerona, Nevestinega očeta Charlesa Shyerja, Mehičanko Goreja Verbinskega in še mnoge druge. Kadar ne sklada, se gospod Silvestri vedno resneje posveča vinarstvu (v okrožju Carmel, znanem po izvrstnih vinih, prebiva že 13 let) in aktivno deluje kot član fundacije za boj proti otroškemu diabetesu, za katerim je bolehal tudi sam in ki mu je podvržen eden od njegovih treh otrok. Za to fundacijo je napisal pesem Promise to Remember Me, ki je postala njihova himna.