Kužna nevarnost

Tik preden natakarici poda svojo plačilno kartico, svetovna popotnica na letališču poseže v posodo s prigrizki. Poslovni sestanek se začne z rokovanjem. Na nabito polnem avtobusu zakašlja nek moški ...

En sam dotik. En sam trenutek. In smrtonosni virus je našel novo žrtev ...

Ko se Beth Emhoff (Gwyneth Paltrow) s poslovne poti iz Hongkonga vrne v Minneapolis, se tisto, kar je imela za nedolžno utrujenost zaradi poti in časovne razlike, sprevrže v kužno stanje. Dva dni pozneje konča na urgenci ... mrtva; zdravniki pretresenemu in žalujočemu možu (Matt Damon) razložijo, da se jim niti sanja ne, zakaj je umrla.

Kmalu zatem imajo podobne skrivnostne bolezenske znake tudi drugi: hudo kašljanje in vročina, čemur sledijo napad, možganska krvavitev ... in naposled smrt. Število mrtvih v Minneapolisu, Chicagu, Londonu, Parizu, Tokiu in Hongkongu bliskovito narašča: en primer se razmnoži v štiri, v šestnajst, v stotine... Na tisoče ljudi zboli zaradi nevarne okužbe, ki se razširi po vsem svetu, kar še podžigajo nešteti človeški stiki tekom slehernega dneva.

Izbruhne globalna pandemija.

V ameriških centrih za preprečevanje in nadzor bolezni skušajo raziskovalci odkriti kodo edinstvenega biološkega patogena, ki še naprej mutira. Namestnik direktorja Cheever (Laurence Fishburne) skuša pomiriti vse večji preplah, četudi njega samega hudo skrbi; pri tem je primoran mlado in pogumno zdravnico (Kate Winslet) izpostaviti hudi nevarnosti. Istočasno – in ob vse večjem dvomu glede morebitnega cepiva in tega, kdo ga bo dobil prvi – se dr. Leonora Orantes (Marion Cotillard) iz Svetovne zdravstvene organizacije prebija skozi mrežo povezav, ki jo utegnejo privesti do izvora pričujoče težave.

Število smrti narašča in ljudje skušajo v družbi, ki se počasi seseda, z vsemi sredstvi zavarovati sebe in svoje bližnje; medtem aktivistični bloger (Jude Law) trdi, da ljudem nihče ne pove resnice o tem, kaj se dogaja – in njegovo pisanje sproži epidemijo paranoje in strahu, ki nista nič manj nalezljiva kot virus sam.

Oskarjevec Steven Soderbergh (Traffic) je režiral srhljivko mednarodnih razsežnosti Kužna nevarnost, v katerem sodeluje mednarodna zvezdniška zasedba na čelu z oskarjevcema Marion Cotillard (La Vie en Rose, Inception) in Mattom Damonom (Good Will Hunting, filmi iz franšize Bourne). Poleg njiju nastopajo še oskarjeva nominiranca Laurence Fishburne (What’s Love Got to Do With It, The Matrix) in Jude Law (Cold Mountain, Sherlock Holmes) ter oskarjevki Gwyneth Paltrow (Shakespeare in Love, Iron Man) in Kate Winslet (The Reader, Titanic).

Soderbergh je režiral po izvirnem scenariju Scotta Z. Burnsa (The Bourne Ultimatum, The Informant!), igrajo pa še Bryan Cranston (Breaking Bad), Jennifer Ehle (The King’s Speech) in Sanaa Lathan (Alien Vs. Predator). Producentje so bili Michael Shamberg, Stacey Sher in Gregory Jacobs; Jeff Skoll, Michael Polaire, Jonathan King in Ricky Strauss so bili izvršni producenti. Za kamero so sodelovali scenograf Howard Cummings, z oskarjem nagrajeni montažer Stephen Mirrione, kostumografinja Louise Frogley in skladatelj Cliff Martinez.
Warner Bros. Pictures v sodelovanju s podjetjema Participant Media in Imagenation Abu Dhabi predstavlja film Kužna nevarnost v produkciji hiše Double Feature Films/Gregory Jacobs Production. Po svetu ga distribuira Warner Bros. Pictures, v Sloveniji pa Blitz Film and Video Distribution.

»Zdi se mi, da je vedno zanimivo opazovati, kako se ljudje spopadajo s težavo iz resničnega življenja; sploh s tako, pri kateri ura neusmiljeno bije in kjer je tveganje veliko,« pravi režiser Steven Soderbergh, čigar novi film Kužna nevarnost postavlja vprašanje o tem, kaj bi se utegnilo zgoditi – na osebni, mednarodni in globalni ravni – če bi se razširila neznana in hitra smrtonosna bolezen, ki je ni mogoče zaustaviti. Kako bi se vse začelo? Kako bi se prenašala? In kako bi se soočili z njo?

Navdih za film je Soderbergh dobil med pogovorom: s scenaristom Scottom Z. Burnsom sta pri prejšnjem projektu The Informant! namreč veliko potovala in Burns se spominja: »S Stevenom sva precej časa preždela na letalih in se pogovarjala, kako pogosto ljudje na potovanjih zbolijo. Zamisel se je torej porodila kot raziskava o ranljivostih človeških bitij na javnih mestih. Verjetno vsi, kadar staknemo prehlad ali kaj podobnega, pomislimo, s kom smo govorili preteklih nekaj dni, ob kom smo sedeli, koga smo se dotaknili. To je v človeški naravi.«

Če dihamo isti zrak kot bolni potnik ali se dotikamo z bakterijami okuženih predmetov in si potem nezavedno pomanemo oči, se lahko naslednje jutro zbudimo z zoprnim prehladom; toda kaj se zgodi, sta se začela spraševati Soderbergh in Burns, če se v teh običajnih in nedolžnih medsebojnih stikih prenaša še kaj precej hujšega? In če to bliskovito dobi svetovne razsežnosti? Kar je še huje – kaj, če bi v urah med stikom in dejanskim pojavom znakov bolezni ne bilo mogoče potrditi, kdo je okužen ... in kdo bo naslednji?

»Priložnosti, da posnameš film, ki obravnava teme, s kakršnimi se lahko poistoveti prav vsak, pa je hkrati še srhljivka, ne najdeš za vsakim vogalom,« pravi režiser. »Ko sva se s Scottom pogovarjala, da bi posnela resen film o pandemiji, sva vedela, da se ga morava – vsled vsega, kar se dandanes dogaja po svetu, in tega, kako zelo sta napredovali medicina in tehnologija – lotiti na skrajno realističen način.«

Kužna nevarnost je zastrašujoč film tako na razumski kot čustveni ravni, saj se, čeprav je zgodba izmišljena, naslanja na resnično znanost in resnične scenarije – poleg tega pa zgodbo spremljamo skozi dramo življenj posameznikov in odnosov, ki bodo morebiti zdaj zdaj poniknili ali pa se vsaj za vedno spremenili. »Pomembno je, da ti liki delujejo kot vsakdanji ljudje, ne zgolj kot zdravstveni delavci ali strokovnjaki na svojih področjih,« pravi Kate Winslet, ki upodablja mlado zdravnico v službi na enem od krajev, ki ga kot prvega označijo za središče okužb. »Svet te epidemije spoznavamo skozi človeške kanale.«

Glede na zadnja opozorila o super klicah, odpornih na antibiotike, in na vselej prisotno nevarnost biološkega orožja »si nam ni bilo treba izmišljevati nobenih neresnic, da bi bil film bolj zastrašujoč,« pove producent Gregory Jacobs, sicer Soderberghov dolgoletni producentski partner. »Radi imamo filme z zombiji, a se zavedamo, da niso resnični. Tu pa gre za grozo, ki se zavleče v naše lastne domove in ki se na začetku zdi kot navaden preplah. Ljudje se obnašajo normalno, povsem običajno funkcionirajo, zato se prosto gibljejo in pri tem nezavedno razširjajo virus. Nihče se ne zave, da bi bilo treba kaj ukreniti, dokler ni že kritično. In takrat je že prepozno.«

Strokovnjaki takšnemu razvoju dogodkov določajo čisto natančni prelomni trenutek: to je točka, izmerjena v dnevih, ko se začne sesuvati družbeni red. Trgovine nimajo več zalog hrane, banke, šole in bencinske črpalke zaprejo vrata, zapro tudi meje. In čeprav lahko kriza navdahne junaška in sočutna dejanja, je značilno, da preplah, paranoja in brezzakonje hitro postanejo nič manjša nevarnost.

Sherova pravi, da se »Steven vedno sprašuje, Kaj je tu resničnega? Kaj bi se resnično zgodilo in kaj bi se govorilo? Kajti tisto, kar je resnično, je pogosto precej bolj srhljivo in domišljeno kot kar koli, česar bi se domislil.« Zato so ustvarjalci črpali iz podatkov ameriških centrov za preprečevanje in nadzor bolezni in drugih strokovnjakov za nalezljive bolezni, ki so pri projektu sodelovali kot svetovalci. Kar je Sherovo privedlo do zaključka, da »vprašanje, ki ga postavlja naš film, ni Ali se kaj takšnega lahko zgodi, temveč Kdaj se bo zgodilo.«

Soderbergh je hotel predstaviti sliko, ki ima, kot pravi, »epske razsežnosti in ambicije, a je hkrati intimna,« in napredovanje pandemije spremlja iz nekaj globoko osebnih zornih kotov. Različne zgodbe potekajo sočasno in vplivajo ena na drugo, čeravno se morda niti ne križajo. Na ta način Kužna nevarnost ne razkriva zgolj junaških dejanj in žrtvovanj običajnih ljudi in strokovnjakov, ki so se zavezali, da obvarujejo človeštvo, temveč predstavlja tudi včasih napačne in čustveno izzvane odločitve, zaradi katerih so ljudje pravzaprav ljudje. Pri tem se »vsak lik sooči z kakšnim delčkom svojega življenja, ki bi sicer ostal neizražen ali neizzvan,« pravi režiser.

V središču pripovedi je Mitch Emhoff (Matt Damon), družinski človek, za katerega se prihod domov konča kot mora: njegova soproga Beth (Gwyneth Paltrow, ki po vlogi v The Talented Mr. Ripley spet sodeluje z Damonom) se vrne s poslovnega potovanja in postane prva znana žrtev skrivnostne bolezni – in to tako na hitro, da se od nje nima priložnosti niti posloviti.

Ob avtopsiji Bethinega trupla patolog takoj opozori Center za preprečevanje in nadzor bolezni. V centru se nato začne lov za odgovori in raziskovalni primerjajo njene simptome z drugimi nedavnimi smrtmi, analizirajo vzorce in skušajo določiti obseg nevarnosti, medtem ko se ta širi. Pomočnik direktorja centra dr. Ellis Cheever (Laurence Fishburne) pretehtava, ali je bolje o bolezni takoj in v celoti obvestiti javnost, ali pa bi bil pristop »počakajmo, pa bomo videli« na dolgi rok učinkovitejši. Po njegovih navodilih dr. Erin Mears (Kate Winslet) sprejme svojo prvo prestižno nalogo kot agentka raziskovalnega oddelka za epidemije pri Centru in se med prvimi poda na teren. Hkrati se na zemljevidu sveta epidemiologinje Leonore Orante (Marion Cotillad) v zgradbi Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi prižigajo nove lučke, ki označujejo nova območja okužbe. Oranteseva skuša čim prej rekonstruirati poslednje dni Bethinega potovanja in povezati na videz naključne točke, ki vodijo nazaj do točke nič. In do prvega pacienta, t.i. pacienta nič.

Virus se medtem naglo razširja – neviden je, neutruden in ne dela razlik; pojavi pa se nova »klica« – neodvisni novinar Alan Krumwiede (Jude Law) je prepričan, da vlada prikriva resnico in po možnosti celo zdravilo. Čeprav so mnoge teme, na katere opozarja, tehtne, njegove metode prilivajo olja na ogenj in širijo preplah, kar, kot pravi Jacobs, »prispeva k razpoloženju filma in spreminjanju njegovih tonov in plasti, zato je to zdaj drama, zdaj misterij, zdaj triler.« 

Prvi bolnik identificiran

»Steven mi je poslal scenarij s sporočilom Preberi in si nato umij roke,« smeje pove Matt Damon. »Ko boste film videli v dvorani med samimi tujci, bo ista misel, o tem sem prepričan, obšla tudi vas.«

Strah in nepredvidljivost se dotakne tudi odnosa med Emhoffom in njegovo petnajstletno hčerjo Jory (debitantka Anna Jacoby-Heron). »Ker sem tudi sam starš,« razloži Damon, »sem se zlahka poistovetil z vlogo. Čeprav se prebijata skozi to ne ravno običajno izkušnjo, ju še vedno pestijo težave, kakršne pestijo katere koli starše in njihove najstnike. Jory se hoče sestati s svojim fantom, Mitch pa ji skuša dopovedati, da je položaj resen in da lahko zaradi najbolj nedolžnega stika z njim umre. To poskrbi za nekaj hudo napetih trenutkov.«

Mitch se mora spopadati tudi z resnicami, ki prihajajo na plano glede njegove žene. Čeprav Beth zgodaj podleže virusu, ostaja pomembna nitka skozi ves film, saj se ekipe raziskovalcev doma in po svetu trudijo, da določijo njeno vlogo v epidemiji. »Je središče detektivske note filma,« pravi režiser, »skrivnosti, kako se je vse začelo, in gledalci bodo o njej izvedeli več in več.«

Odziv

Namestnik direktorja Centra za preprečevanje in nadzor bolezni Cheever je po besedah Laurencea Fishbourna, ki lik igra, »bister in sposoben možakar; glas razuma. Je eden od tistih, od katerih ljudje iščejo zagotovilo, da je vse pod nadzorom, da najbolj sposobni ljudje odpravljajo problem in da bo še vse v redu.« S šefom Lylom Haggertyjem (Bryan Cranston) skrbi, da raziskovalci v Centru noč in dan iščejo, analizirajo in skušajo ustvariti cepivo proti smrtonosnemu patogenu, ki je nenehno za korak pred njimi. A poleg tega se mora Cheever nenehno odločati tudi, kaj razkriti javnosti kaj zamolčati, da ne bo škoda še večja. Dokler se ne znajde pred odločitvijo, ki lahko pripomore k smrti ali življenju ljubljene osebe: Audrey (Sanaa Lathan) mu pomeni vse na svetu. Naj ji – samo njej – pove resnico? Če komu lahko zaupa, lahko vendar zaupa njej. A kot opozarja scenarist Burns, je »težko obdržati skrivnost, tako kot je težko zajeziti virus.«

Cheever ima pomisleke tudi glede svoje odločitve, da za vodjo raziskovalnega oddelka za epidemije postavi dr. Erin Mears. Ker ji je dodelil nalogo, ki si jo pošteno zasluži in si jo tudi želi, je morda zapečatil njeno usodo. Toda Kate Winslet, ki igra dr. Mearsovo, meni, da novinke ne bi nič odvrnilo od naloge – tudi če bi se že od začetka zavedala, kakšna tveganja prinaša.

Mearina kolegica v Ženevi dr. Leonora Orantes (Marion Cotillard), potem ko se bolezen razen v ameriških mestih pojavi v Londonu, Hongkongu, Tokiu in drugih mestih, začne slediti poteku prenosa virusa. »Medtem ko vse drugo v filmu dobesedno drvi naprej, se Orantesova učinkovito prebija nazaj skozi čas, da bi odkrila, od kot se je zadeva sploh pojavila – kar je poglavitno, da dojamejo, kje bo spet udarila,« pravi Shamberg.

Epidemija strahu

Medtem ko mednarodni medicinski strokovnjaki iščejo zdravilo, se izzivajoči svobodni novinar Alan Krumwiede poda na svojo križarsko vojno: z mešanico novinarskega nagona, patološkega nezaupanja v vse, kar je uradno, in občutka za dramatiziranje svoj spletni blog posveti razkrivanju resnice o naraščajoči epidemiji – tako kot jo vidi sam.

»Njegove zahteve po resnici bi lahko imeli za junaške« pravi Jude Law, ki novinarja upodablja. »Prepričan je, da imajo ljudje pravico vedeti in da je treba informacije razširiti, sploh ker gre za nekaj tako obširnega. Pogumen je in prepričan v svoje poslanstvo, a ga pogosto ovirata napuh in ego. Preširoko zastavi svoje zgodbe in pri tem se ne zmeni vedno za posledice svojega pisanja.«

Pri tem pa »Krumwiede ni vedno v zmoti,« poudarja Soderbergh.

A tudi nima vedno prav. Ljudje imajo njegove »razglase« za edini odgovor na svoja vprašanja. S širjenjem bolezni se širi tudi njegovo bralstvo – iz skromnih začetkov do 2 milijonov, celo 12 milijonov. Zanimivo, a glede Krumwieda »si nikoli nisi na jasnem,« povzame producent Gregory Jacobs. »Ali vlada res nekaj skriva? Ali zelišče, o katerem govori, resnično deluje? Po mojem sem in tja vsak od nas podvomi, da nam govorijo resnico, in v tem smislu Krumwiede zastopa gledalčev zorni kot.«

Resnična znanost

Preden se je Burns lotil scenarija, se je sestal z nekaj vodilnimi strokovnjaki za nalezljive bolezni in več mesecev posvetil raziskovanju. In »ti ljudje,« se čudi, »postanejo pri nečem, kar bi nas večino oblilo z grozo, skrajno zaneseni.« Med drugimi mu je pri raziskovanju pomagal W. Ian Lipkin, direktor Infekcijskega in imunskega centra na univerzi Kolumbija; na podlagi osnutka zgodbe je domislil patogen, ki mori v filmu. Izmišljena klica, za katero zatrjuje, da je »biološko mogoča«, temelji na CORONA virusu, le precej hujši učinek ima. »V zadnjih 10, 20 letih je silovito naraslo število novih nalezljivih bolezni,« pravi strokovnjak. »K temu pripomore več dejavnikov, med njimi potovanja v kraje, kjer ljudje pridejo v stik z živalmi, ki jih prej niso videli, in spremembe podnebja, zaradi katerih se na novo porazdeli mrčes in se spremeni njegov doseg, kar mu omogoči, da klice prenaša tudi na področja s sicer blažjim podnebjem. Za kombinacijo dejavnikov gre.«

Celotna ekipa je pri snemanju filma dosegla novo raven zavedanja. »Po filmu sem hkrati bolj zaskrbljen in varneje se počutim,« razlaga režiser. »Zaskrbljen, ker vsi, s katerimi smo govorili, menijo, da se bo v nekem trenutku pojavil takšen virus; občutek varnosti pa me navdaja, ker sem videl sposobnosti ljudi, ki naj nas bi obvarovali pred tem. Precej bolj se zavedam, česa se dotaknem in česa se dotikajo ljudje okoli mene. Ne bo me popadel strah pred klicami, a nanje vsekakor gledam s povsem novimi očmi,« zaključi Soderbergh. »Ta film utegne za kljuke vrat in gumbe v dvigalu narediti to, kar so Čeljusti naredile za obisk plaž.«

Igralci

Marion Cotillard (Dr. Leonora Orantes), prejemnica oskarja za glavno vlogo v biografski drami La Vie en Rose, je prva igralka, ki si je kipec priigrala v francoščini. Za izjemno upodobitev legendarne francoske šansonjerke Edith Piaf je med drugim prejela tudi bafto, zlati globus, cezarja in nagrado Ceha filmskih igralcev.

Pred kratkim je igrala v Allenovem novem filmu Midnight in Paris, Inception Christoperja Nolana in Little White Lies Guillauma Caneta. Z Nolanom že snema The Dark Knight Rises, za seboj pa ima vloge v uspešni francoski seriji filmov Taxi Luca Bessona, Love Me If You Dare, Big Fish, A Very Long Engagement (prvi cezar), A Good Year, Public Enemies in v muzikalu Nine (nominacija za zlati globus).

Matt Damon (Mitch Emhoff) je bil deležen priznanj za svoje delo na obeh straneh kamere – nazadnje je bil za vlogo v Eastwoodovem filmu Invictus v igri za oskarja, zlati globus in nagrado Ceha filmskih igralcev; za zlati globus se je potegoval tudi s Soderberghovim filmom The Informant! in Minghellovim The Talented Mr. Ripley, že zgodaj v svoji karieri pa je skupaj z dolgoletnim prijateljem Benom Affleckom prejel oskarja za scenarij za film Good Will Hunting, s katerim se je za kipec potegoval tudi v glavni vlogi.

Kmalu ga bomo videli v dramah Margaret Kennetha Lonergana in We Bought a Zoo Camerona Crowa, njegov glas pa slišali v risanki Happy Feet Two. Za seboj ima filme, kot so The Adjustment Bureau, True Grit, Hereafter, Green Zone, The Bourne Supremacy, The Bourne Ultimatum in The Bourne Identity, The Departed, The Good Shepherd, Syriana, Ocean’s Eleven, Ocean’s Twelve in Ocean’s Thirteen. Na velikih platnih je sicer debitiral v komediji Mystic Pizza in nadaljeval z vlogami v School Ties, Geronimo: An American Legend, Rising Son, Chasing Amy, Courage Under Fire, Saving Private Ryan, Dogma, Stuck on You, The Brothers Grimm, Confessions of a Dangerous Mind ...

Na TV zaslonih je izvršno produciral in sodeloval v oddaji The People Speak po knjigi zgodovinarja Howarda Zinna in z Affleckom osnoval produkcijsko hišo LivePlanet, ki stoji za tremi sezonami hvaljene serije Project Greenlight (ta sledi ustvarjanju projektov neodvisnih filmarjev) in dokumentarcem Running the Sahara.

Laurence Fishburne (dr. Ellis Cheever) je nanizal občudovanja vredno paleto dosežkov ne le kot igralec, temveč tudi kot producent in režiser; leta 1992 je dobil tonyja in več drugih gledaliških nagrad za nastop v drami Two Trains Running, leto pozneje z nastopom v pilotski epizodi TV serije Tribeca emmyja in istega leta oskarja za upodobitev Ika Turnerja v glasbeni biografski drami What's Love Got to Do with It. Za emmyja je bil spet v igri s TV monodramo Thurgood, s katero se je na gledaliških odrih poprej potegoval tudi za tonyja in ostale nagrade. Tudi sicer na gledaliških odrih beleži izjemne dosežke.

Kmalu ga bomo videli v filmu The Alchemist, ki ga tudi režira in producira; nazadnje je igral v filmih Predators, Armored in 21 ter se pridružil zasedbi nanizanke CSI: Crime Scene Investigation. S studiem CBS Paramount ima prek svojega podjetja Cinema Gypsy Productions pogodbo za razvijanje projektov, sicer pa je podjetje že produciralo filme Akeelah and the Bee, Five Fingers in Once in the Life po Fishbournovem scenariju, kar je bil njegov režijski prvenec. Igral je še v filmih Mission Impossible III, Bobby, Assault on Precinct 13, The Matrix, The Matrix: Reloaded in The Matrix: Mystic River, Event Horizon, Othello, Bad Company, Boyz in the Hood, Higher Learning, The Color Purple ...

Na TV je igral v filmu Always Outnumbered in ga tudi produciral. Z vlogo v TV drami Miss Evers’ Boys je bil v igri za več prestižnih nagrad, sicer pa je začel prav na malih zaslonih – z desetimi leti v žajfnici One Life to Live – nato pa pri 12-ih debitiral še na velikih platnih v Cornbread, Earl and Me in nadaljeval v Apocalypse Now, Class Action, King of New York, Red Heat, Nightmare on Elm Street 3, Cotton Club in Rumble Fish.

Jude Law (Alan Krumwiede) velja za enega najboljših britanskih igralcev. Ponaša se z raznovrstnimi vlogami na filmu in v gledališču. Kmalu bo ob Robertu Downeyju Jr. spet dr. Watson v detektivki Sherlock Holmes: A Game of Shadows, na platna prihaja v Scorsesejevem filmu Hugo, ob Rachel Weisz in Anthonyju Hopkinsu bo igral v 360, septembra začne snemati Anno Karenino. Trenutno na West Endu – na gledališke deske, kjer je pri rosnih dvanajstih začel, se redno vrača – nastopa v Anni Christie.

Na velikih platnih je nase opozoril v vlogi ljubimca Oscarja Wildea v biografski drami Wilde, ki mu je prinesla nagrado časopisa Evening Standard. Mednarodno slavo (pa bafto in nominaciji za oskarja in zlati globus) si je prislužil v Minghellovem The Talented Mr. Ripley. V igri za vse tri nagrade je bil tudi z vlogo v Minghellovi drami Cold Mountain, za zlati globus pa v Spielbergovem A.I. Artificial Intelligence.

Igral je še v filmih Closer, The Aviator, Alfie, I Heart Huckabees, The Imaginarium of Dr. Parnassus, Sleuth, My Blueberry Nights, Breaking and Entering, Road to Perdition, Enemy at the Gates, eXistenZ, Midnight in the Garden of Good and Evil, Gattaca, posodil glas v filmu Lemony Snicket’s A Series of Unfortunate Events ...

Gwyneth Paltrow (Beth Emhoff) je med najbolj plodnimi in hvaljenimi igralkami današnjega časa; med zvezde jo je povedla z oskarjem, zlatim globusom in nagrado Ceha filmskih igralcev okinčana vloga v filmu Shakespeare in Love. V igri za zlati globus je bila pred kratkim še v Maddnovem filmu Proof, sicer pa je igrala v Country Strong, Iron Man, Iron Man 2, Two Lovers, v režijskem prvencu svojega brata Jaka Paltrowa The Good Night, Running With Scissors, Infamous, Emma, The Royal Tenenbaums, Duets, The Talented Mr. Ripley, A Perfect Murder, Sliding Doors, Great Expectations, Se7en, Moonlight And Valentino, Jefferson In Paris, Hook, Shout ... Prvo opazno vlogo je imela v kritiško hvaljenem Flesh and Bone ob Meg Ryan in Dennisu Quaidu, na TV pa je navdušila kot gostja v seriji Glee; z vlogo je letos v igri za emmyja.

 Igralka, hči uspešnega producenta Brucea Paltrowa in večkrat nagrajene igralke Blythe Danner (ob materi je že zgodaj nastopila na odrskih deskah), se je kot režiserka prvič preizkusila s kratkim filmom Dealbreakers, ki ga je spisala in režirala s prijateljico Mary Wigmore.

Kate Winslet (dr. Erin Mears) je upodobila nekaj najbolj v spomin zarezujočih se vlog tega desetletja. Na rezimeju oskarjevke so tako kritiško kot komercialno uspešni naslovi, kopica nagrad in priznanj, med njimi oskar za dramo The Reader (za vlogo je med drugimi dobila še zlati globus, nagrado Ceha filmskih igralcev in bafto) inrekordnih 5 dodatnih nominacij za oskarja.

Trenutno z Jodie Foster in Romanom Polanskim snema komedijo Carnage, pred kratkim je za TV priredbo romana Mildred Pierce dobila emmyja, sicer pa je kariero začela na britanski TV, ko je imela 13 let. Pri 17-ih se je uveljavila v filmu Petra Jacksona Heavenly Creatures in nato posnela Sense and Sensibility (bafta, nagrada Ceha filmskih igralcev, prvi nominaciji za oskarja in zlati globus), Jude, Hamlet Kennetha Brannagha, Titanic (druga nominacija za oskarja pri 22-ih, pri čimer je bila najmlajša igralka z dvema nominacijama), Hideous Kinky, Holy Smoke, Quills, Revolutionary Road, Iris (nominaciji za zlati globus in oskarja), Enigma, The Life of David Gale, Eternal Sunshine of the Spotless Mind (nominacije za zlati globus, bafto in oskarja), Finding Neverland, All The King’s Men, Flushed Away, The Holiday in Little Children – z nominacijo za oskarja za slednjega je postala najmlajša igralka s petimi nominacijami.

Bryan Cranston (Lyle Haggerty) je za vlogo v nanizanki Breaking Badprejel že tretjega emmyja, ob čemer je prvi igralec iz serije za kabelsko TV in drugi glavni igralec v zgodovini emmyjev s tremi zaporednimi kipci. Vloga mu je prinesla še nagrado TV kritikov, nominacije za zlati globus in dve nagradi Ceha filmskih igralcev.

 Pred kratkim je ob Tomu Hanksu in Julii Roberts nastopil v Hanksovem Larry Crowne, videli ga bomo v Drive, John Carter of Mars, Red TailsGeorgea Lucasa, Argo Bena Afflecka, Total Recall in Rock of Ages ob Tomu Cruiseu in Catherine Zeta-Jones. Igral je v filmih The Lincoln Lawyer, Little Miss Sunshine, Seeing Other People, Saving Private Ryan in That Thing You Do!

Začel je v TV filmu Love Without End in se pridružil igralski zasedbi žajfaste serije Loving. Z vlogo v humoristični nanizanki Malcolm in the Middle je bil v igri za zlati globus in tri emmyje; gostoval je v seriji Seinfeld ter igral v mini seriji From the Earth to the Moon. Sicer priznani gledališki igralec se je preizkusil tudi kot scenarist in režiser (Last Chance), režiral je nekaj epizod serij Malcolm in the Middle in Breaking Bad in pilotsko epizodo serije Special Unit ter produciral internetno komično serijo The Handlers, v kateri je tudi igral. Produciral je poučni DVD KidSmartz, ki osvešča družine glede plenilcev in ugrabiteljev otrok na internetu.

Ustvarjalci

Steven Soderbergh (režiser) je za dramo Traffic prejel oskarja v letu, ko se je za kipec potegoval še s filmom Erin Brockovich, v katerem si je Julia Roberts priigrala oskarja. Pred tem je bil za oskarja v igri s svojim prvencem sex, lies, and videotape, ki je v Cannesu prejel zlato palmo.

Pred kratkim je režiral svoj 24 film Haywire in celovečerni dokumentarec And Everything is Going Fine o umetniku Spaldingu Grayu, s katerim sta sodelovala pri filmih Gray’s Anatomy in King of the Hill. Med njegovimi podvigi so še The Girlfriend Experience, The Informant!, Che, trilogija Ocean’s, The Good German, Bubble, Solaris, Full Frontal, The Limey, Out of Sight, Schizopolis, The Underneath in Kafka. Spisal, režiral, posnel in zmonitral je tudi kratki film Equilibrium za projekt kratkih zgodb s skupnim naslovom Eros, pri katerem sta sodelovala še Michelangelo Antonioni in Wong Kar-wai.

Poleg tega je bil producent ali izvršni producent naslovov, kot so Solitary Man, I’m Not There, Michael Clayton, Good Night and Good Luck, Confessions of a Dangerous Mind, Syriana, Far From Heaven, Insomnia, Pleasantville ... in TV dokumentarcevHis Way in Roman Polanski: Wanted and Desired.

Za Sydneyjsko gledališče je ustvaril in režiral dramo Tot Mom in z isto igralsko zasedbo hkrati posnel improvizacijsko komedijo The Last Time I Saw Michael Gregg.

Pred kratkim sicer že petič zapored izvoljen za podpredsednika Ceha režiserjev.

Scott Z. Burns (scenarij) je pred kratkim spisal scenarij za celovečerec The Man from U.N.C.L.E. po priljubljeni TV oddaji iz šestdesetih. S projektom že v četrto sodeluje s Stevenom Soderberghom, ki bo film režiral. Piše tudi priredbo klasike Julesa Verna 20,000 Leagues Under the Sea, ki ga bo režiral David Fincher. S Soderberghom sta prvič sodelovala pri filmu The Informant!, nato še pri akcijskem trilerju The Bourne Ultimatum.

Kot producent je Burns za z oskarjem nagrajeni dokumentarec An Inconvenient Truth prejel še dodatna priznanja. Za TV je spisal in režiral PU-239 (producenta sta bila Soderbergh in George Clooney), za gledališče dramo The Library po krvavih dogodkih na srednji šoli Columbine, sicer pa je bil v ekipi, ki se je domislila kampanje za mleko Got Milk? Pisal je za GQ Magazine, Condé Nast Traveler in The Huffington Post.