Kokoške na begu

So zapornice in zaporniki. Od svobode jih loči bodeča žica. Trepetajo za življenje in sanjarijo o prostosti. Toda vsak poskus bega je zatrt v kali, njegova voditeljica pa kaznovana s samico. Toda to ni običajen zapor in to niso običajni jetniški tički.

So trpinke in trpini na Farmi jajc gospoda in gospe Kokodak (Mrs. in Mrs Tweedy), kjer vsaka kokoška, ki ne poskrbi za njun zajtrk, tvega, da bo postala njuna večerja. Toda Plamenka/Ginger (Julia Sawalha) in njeni pernati prijatelji so trdno odločeni, da bodo ušli, preden podležejo kruti usodi. Toda pogoltna gospa Kokodak (Miranda Richardson) si izmisli nov način za kopičenje denarja: proizvodnjo kokošjih pit. Časa zmanjkuje, zato kokoške položijo usodo v krila svobodnega jenkija Skale/Rocky (Mel Gibson), ki zna leteti in ki jim obljubi, da jih bo naučil te spretnosti in da bodo skupaj odleteli iz kurnika. To je kratka vsebina zgodbe o nenavadnih kokoškah v animiranem filmu Kokoške na begu.

Kokoške na begu so posneli pri DreamWorksu v sodelovanju s Pathejem. Je prvi celovečerni animirani film, ki jo je posnela z oskarjem nagrajena skupina Aardman, ki je zaslužna tudi za priljubljene kratke animirane filme Wallace & Gromit, ki so narejeni v značilni animaciji s plastelinom.

O produkciji

Na začetku...

Ko so naznanili, da bo Aardman posnel celovečerni animirani film, so njihovi oboževalci po svetu imeli le eno vprašanje: Zakaj ste tako dolgo čakali? Večkratni oskarjevi nagrajenci so avtorji priljubljenih kratkih animiranih filmov Wallace & Gromit in Creature Comfort. To dokazuje, da so jim vrata v filmsko areno odprta že več let, toda čakali so na primeren trenutek in na primerno zgodbo.

Režiser in producent Peter Lord pravi: Odkar smo dobili prvega oskarja, nas ljudje sprašujejo, kdaj bomo posneli celovečerni animirani film. Vem, da so se nekatere hiše tega lotile že prej. Tudi mi smo dobivali veliko zamisli in scenarijev, a smo čakali na pravo stvar.

Izvršni producent Jake Eberts se spomni, da je nekje prebral, da se je Aardman sedem let pripravljal na snemanje celovečernega animiranega filma. Eberts si je nabral izkušnje o stop-motion animaciji, ko je sodeloval kot izvršni producent pri James and the Giant Peach. Zato pravi: "Te priložnosti nisem smel zamuditi, zato sem jih poklical in se zmenil za sestanek. Nisem vedel, kako bo. Poznal sem jih le po animacijah, a smo se takoj ujeli. Njihova bistroumnost in popolna predanost delu sta me čisto prevzeli. Komaj sem čakal, da bomo začeli".

Navdušen je bil tudi direktor DreamWorksa in izvršni producent Jeffrey Katzenberg: "Skupino Aardman občudujem skoraj 16 let. Njihov slog je edinstven; takega ni na svetu. Animacija, ki smo jo tako občudovali pri Wallaceu & Gromitu, je izvrstna. Pri Kokoškah na begu pa je pomembno to, da smo imeli priložnost povečati merilo in dolžino. Pri tem pa smo obdržali neverjetno natančnost pri podrobnostih, kar je tako značilno za Aardmana".

Aardmanovec in izvršni producent pri Kokoškah Michael Rose pravi: "Prehod s kratkih risank in reklam na celovečerec je bil velik korak. Če od nekdaj smo želeli sodelovati s Hollywoodom, toda čakali smo na ponudbo, ki bi nam zagotovila neodvisno ustvarjanje v svojem studiu. Menimo, da smo to pri tem animiranem filmu tudi imeli. To nam je omogočilo, da smo najboljše iz Hollywooda prinesli v angleški Bristol".

Zamisel o kokoškah kot glavnih likih je nastala na podlagi preproste risbe, ki jo je naredil režiser in producent Nick Park: risba prikazuje kokoško, ki z žlico koplje jarek pod bodečo žico. "Kokoške so se mi od nekdaj zdele smešne. Toda postavili smo jih v kočljiv položaj: v odvratno, omejeno okolje, ki ga stražijo ljudje. Ko jih zagledate, si morda mislite: ’Saj so samo kure.’ Potem pa vidite, da imajo človeške lastnosti in so inteligenta bitja, kot tudi drugi liki", samozavestno pravi Park.

"Nickova zamisel je bila film o begu kokošk iz kurnika. Vsem je bila takoj všeč", se spominja producent David Sproxton. Obljubljala je krasne humoristične zaplete, ko si bodo kokoši izmišljevala načrt za beg, kopale rove ipd. Poleg tega bo njihov položaj pri gledalcih zbujal sočutje".

Lord in Park sta napisala osnovno zgodbo, iz katere je scenarist Karey Kirkpatrick ustvaril končno zgodbo o skupini kokošk, ki delajo načrt za beg iz farme jajc, preden jih ljudje pojedo.

Petelin v kokošnjaku

Ena prvih Kirkpatrickovih zamisli je bila osrednji lik Skale (Rockyja), svobodnega, samostojnega Američana. "Posvetilo se mi je, da bi to, da se Skala in Plamenka (Ginger) ne trpita, dosegel s kulturnim prepadom, in sicer z vihravim, našopirjenim petelinom iz Amerike", pravi Kirkpatrick.

Osrednjemu liku je glas posodil svetovno znani igralec Mel Gibson. Park se spominja: "Mislim, da smo poslušali skoraj vse ameriške igralce, ki bi bili primerni za Skalin glas; poleg glasu smo potrebovali tudi persono. Melu se nismo mogli upreti".

Lord dodaja: "Poleg tega, da je duhovit, je liku dodal samograjo, in ga tako naredil še bolj prikupnega. Bistveni del igre je prihod tega tujca na kmetijo, kjer očara vse po vrsti. To Mel naredi kot za šalo. Od njega pa smo pričakovali tudi kanček samozavesti in ironije.

Gibson je dolgoletni občudovalec Aardmana, zato je hitro zgrabil priložnost, da bi sodeloval v njegovem prvem celovečercu. "Njihov oboževalec sem, odkar so začeli delati serijo Wallace & Gromit. Tudi mojim otrokom je zelo vešč. So veseli in duhoviti. Poleg tega je to prava umetnost. Zares so nadarjeni", pravi. "Zgodba se mi je zdela duhovita, moj lik pa mi je bil zelo všeč. Skala začne kot našopirjen petelin, ki ima visoko mnenje o sebi. Misli samo nase, toda ko se nauči dajati, postane junak. Klasična pot vsakega junaka.

Igralcu je bila všeč tudi ljubezenska plat risanke. "Skala je edini petelin v kokošnjaku. Piške so luštne, zato uživa med njimi", se pošali Gibson. "Potem pa sreča Plamenko, piško svojih sanj. Sledi klasična zgodba: petelin sreča piško, petelin in piška se zaljubita, petelin izgubi piško..., saj veste."

Plamenka je res Skalina izbranka, je pa tudi voditeljica bega iz kokošnjaka. "Plamenka verjame, da bo s pogumom in vztrajnostjo uspela doseči navidez nemogoče", pravi Katzenberg. "Upa sanjati o tem, da bodo nekoč vse svobodne. Čudovito pri njej je tudi to, da noče pustiti nikogar v kokošnjaku, čeprav bi verjetno lahko pobegnila sama, če bi hotela. Njeno srce pripada veliki kokošji družini, zato jih noče zapustiti".

Julia Sawalha, ki je posodila glas Plamenki, se strinja z njim: "Plamenka sedi na vrhu svoje kolibe in gleda polja na drugi strani ograje; vidi svoboden svet, zeleno travo in drevje. Hrepeni po svobodi, toda svobodo želi tudi drugim. Čudovit lik je. Zelo samozavestna je in ko si nekaj vbije v glavo, to tudi doseže. Je tudi dobra, čeprav je občasno gospodovalna. To je le zato, ker prijateljem želi najboljše. Zelo pogumna je in rada igram take like".

Čeprav so vsi Skalini prizori s Plamenko, sta Gibson in Sawalhova skupaj snemala le enkrat na začetku produkcije. Kljub temu so filmarji videli dovolj: izbrali so dobra igralca. "Če po prvem stavku je bilo čutiti, da sta se popolnoma ujela", pravi Eberts. "Dinamika je bila takojšnja in je trajala vse snemanje, čeprav nikoli več nista bila v isti sobi. To je pravzaprav poklon njima in celotni ekipi, saj je igralcem težko igrati ’v prazno’."

Da bi to praznino zapolnili, je režiser uvedel branje besedila drugih likov, kar pa je bila včasih polomija. Sawalha pravi: "Nick in Peter sta brala z mano, kar me je vedno spravilo v smeh, toda zanju je moralo to biti zelo naporno: režirati in hkrati igrati vse like. Igranje v snemalni kabini brez soigralcev je bila ena najbolj zahtevnih stvari, ki sem jih kdaj počela, vendar je bil čudovita izkušnja. Zelo mi je bilo všeč".

Z njo se strinja tudi Jane Horrock, ki je glas posodila Bučki, kokoški, ki ves čas plete in se ne zaveda, v kakšni nevarnosti so ona in njene prijateljice. "Pri nobeni risanki doslej nisem tako trdo delala, vendar mislim, da se je splačalo", zatrjuje Horrocksova.

Za glas, ki ga je dala Bučki, Horrocksova pravi: "Rekli so mi, naj bo moj glas podoben liku Bubble (tudi prevedeno kot Bučka!), ki sem ga igrala v Naravnost fantastično (Absolutely Fabulous). Takrat nisem vedela, da je Bučka precej okrogla; toda čeprav je debelušna, ni nujno, da ima globok, močan glas. Mislim, da je prav posrečeno, da je njen glas mil in nedolžen, saj ustreza njenemu značaju."

Pravo nasprotje Bučkinemu milemu glasku je grozeč ton gospe Kokodakove, pogoltne lastnice farme jajc. Miranda Richardson, ki je posodila glas temu liku, je lik poznala pred snemanjem. "Videla sem njene slike, kar me je vodilo pri izbiri glasu. Gospa Kokodak je revna in sitna, vendar vidi, da bi bilo življenje lahko drugačno: rešitev najde v stroju za proizvajanje kokošjih pit. Pred očmi ima le, kako grede kokoši not, pite ven, denar pa njej v žep. Zabavno je igrati tak hudoben lik. Hudobna je do kokošk in do g. Kokodaka. Je zelo brezobzirna", pravi Richardsonova.

Tony Haygarth je dal glas njenemu copatarskemu možu, g. Kokodaku. Njegov sum, da kokoši nameravajo pobegniti, pri ženi naleti na gluha ušesa. Ne pozabimo omeniti tudi prvakinje v valjenju jajc, Kokodajse, ki jo govori Imelada Staunton, in učenjaške škotske kokoške Lučke, pernatega genija, ki jo govori Lynn Ferguson.

Fergusonova pravi: "Čudno je, ko slišiš svoj glas, ki prihaja iz kokošjega kljuna. Potem pa jih vidiš kot prave male igralce. Mislim, da so Aardmanovci ravno zato tako uspešni, ker ravnajo z lutkami, kot bi bili pravi igralci".

Edini Skalin tekmec je stari petelin Aviator/Fowler, ki pita kokoši z dolgočasnimi zgodbicami o svojih slavnih dneh pri RAF. Park pravi: "Skala nas spominja na ameriškega gls, ki je prišel v 40-ih in zmešal Britanke, kar je ustvarilo precejšnjo zamero. Aviator je naše povračilo Britancem, ki so GLS opisali kot preplačane, prepohotne in preveč blizu.

V klasičnem filmu o begu je podgana običajna oznaka za izdajalca. V Kokoškah na begu so podgane pač podgane. Timothy Spall in Phil Daniels sta glasova Lumpa in Lumpacija, dveh dobičkarskih podgan, katerih neprecenljiv talent pomaga kokoškam pri begu.

Kako so nastale kokoške

Animacija zajema več slogov, ki so se razvili v zadnjih letih vzporedno z razvojem računalnikov. Toda medtem ko je tehnologija radikalno spremenila večino animacijske industrije, pa so zahtevne tehnike stop-motiona ali plastične animacije - čeprav so se skozi leta izboljšale - ostale skoraj nespremenjene, odkar se je slog prijel. V mnogih pogledih je plastična animacija bliže pravim igranim filmom kot katerikoli druga oblika animacije, saj so liki, ozadje in kostumi ’oprijemljivi’, ne pa zrisani ali računalniško narejeni. Aardmanovi pravijo svojemu slogu "igrani film v majhnem" (live action in miniature).

Vse prizore/ozadja za Kokoške so v celoti izdelali produkcijski oblikovalec Phil Lewis, umetniški direktor Tim Farrington in njuna ekipa. Tu so si pomagali z računalniško tehnologijo, saj so tako oblikovalci lahko izdelali računalniški model vsakega prizora in premikov v njem. Tako so si iz vseh kotov ogledali, kakšen bo prizor, ne da bi jim ga bilo treba dejansko postaviti.

Glavno dvorišče kokošje farme je bilo največje in je zasedlo celoten 18 metrov dolg studio. Streho majhnih kurničkov so nagubali tako, da so majhne kositrne lističe vstavili v dva nazobčana ležaja. Bodečo žico okoli kokošjega dvorišča so izdelali tako, da so žico navili na desko s kavlji in nato dodali drobne zvite bodice grozečega videza. Celotno ozadje so naslikali na platno.

Hiša Kokodakovih je bila namenoma zlovešča. "Hoteli smo nekaj hudobnega, nekakšen mračen dvorec", pravi Park. "Bolj je podobna hiši iz Psycha kot yorkshirski kmetiji, zato mislim, da smo malce pogoljufali.

Sproxton pravi: "Prizori so tridemenzionalni. Imajo pravo teksturo in človeku se skoraj zazdi, da bi lahko stopil vanje. Mislim, da je občinstvu všeč ta ’otipljivost’. Kot otroci smo si želeli, da bi naše punčke ali junaki oživeli in spregovorili. Ravno zato so naše lutke še bolj privlačne.

Toda lutke v Kokoškah na begu so filmarjem povzročile težave, ki se jih pri izbiri likov niso zavedali. Največ težav je bilo ravno zaradi telesnega ustroja, ki onemogoča kokošim letenje, kar je glavna tema risanke.

"Zamisel o okroglih kokoškah na tankih nožicah se je izkazala za težavno", prizna Park.

"Pa perje", dodaja Lord. "Spoznali smo, da iz plastelina ne moremo narediti perja, ne tankih nog; njihovo telo bo težko celo tono!"

Kljub temu so izdelovalci modelov pri Aardmanu pod vodstvom oblikovalca modelov Joya Sangerja poiskali rešitev. Po številnih poskusih so začeli izdelovati modele iz plastelina, iz katerih so naredili kalupe, da bi lahko vlili kožo iz lateksa. Kožo so nato napeli na silikonska telesa, v katerem je bilo zapleteno okostje, ki je služilo za upravljanje z lutkami. Skelet so morali okrepiti zaradi teže glave in kril iz plastelina.

Vsako kokoško so morali narediti v dveh merilih. Večji, model A, so uporabili za prizore, kjer so kokoške druga ob drugi v prizoru. Manjše, modele B, pa so uporabili v prizorih z ljudmi, in tam, kjer so prikazane v daljavi. Za film so naredili približno 300 kokošjih modelov A in 130 modelov B.

Lutke so izdelali iz posebne mešanice plastelina, ki mu pravijo aardmanska mešanica in je kanček bolj trajen od navadnega plastelina.

Za vsako kokoško posebej so izbrali tudi barvo, ki so jo v Aardmanovih studijih dali v preoblikovani stroj za žvečilni gumi. Vlita peresa so vsakega posebej ročno pobarvali. Pri nekaterih bolj operjenih kokoškah je to delo trajalo ves dan.

Ogrlice oziroma šali kokoške niso nosile le zato, da bi jih bilo laže razlikovati, temveč tudi zato, da bi skrili rob, kjer se glava, ki se da sneti, nasadi na telo. Tudi oči in kljune so lahko po potrebi menjali. Izdelali so 60 kljunov: vsak je odgovarjal enemu samoglasniku oziroma soglasniku.

Nič manj truda niso vložili v oblikovanje človeških likov. Tudi Kokodakova sta imela nekaj različnih ust, da sta lahko govorila. Tudi veke so naredili iz plastelina po posebnem miniaturnem vlitku. Te so naredili le zato, da bi lika lahko mežikala.

Potrudili so se še pri najmanjših podrobnostih. Bučkino pletenje, na primer, je pravo. Naredili so ga s pomočjo zobotrebcev in niti. Pulover g. Kokodaka so v resnici ročno spletli: za to sta dva izdelovalca modelov potrebovala kar dva tedna. Tudi za izdelavo obleke gospe Kokodak so potrebovali nekaj tednov. Bila je ojačana z žico, da je bila gospa videti še bolj "jeklena". Če bolje pogledate, boste opazili, da je na obleki in gumbih vzorec ptičje noge.

Perutnina v gibanju

Zdaj so morali kokošjim figuricam še vdihniti življenje. Pod vodstvom glavnega animatorja Loyda Pricea se je 40 animatorjev v dveh skupinah, vsako je vodil en režiser, lotilo kokošk.

Za animirani film v Aardmanovem slogu so porabili skoraj nešteto ur natančnega dela. Če je v vsaki sekundi filma 24 sličic, je bilo včasih potrebno posneti 24 različnih poz za lik. Pri tem je bilo treba paziti tudi na najbolj drobne gibe telesa, glave, rok, nog, dlani, prstov, oči, ust, oblačil in drugega. To pomnožite z vsakim likom, dodajte premikanje rekvizitov, ki so tudi posneti, in dobili boste približno sliko težaškega garanja pri snemanju. Tudi v dneh, ko je bilo hkrati 28 prizorov, je bil cilj posneti le deset sekund filma.

Pri snemanju so si pomagali z videom in digitalno kamero. Bilo je zelo pomembno zabeležiti vsak gib vsake lutke v prizoru. Če je animator izpustil še najbolj neznatno podrobnost, so izgubili povezanost oziroma brezhiben potek, ki je Aardmanu prinesel slavo.

V mnogih prizorih je nastopilo več likov. Verjetno pa noben ne ponazarja sinhronosti tako izvrstno kot plesni prizor v Kolibi 17, kjer se Skala, piške in podganici zavrtijo v ritmu skladbe Flip, Flop and Fly. Liki so na različnih ravneh in plešejo v različne smeri ter z različno hitrostjo To je izreden primer koreografije med lutkami in animatorji.

Prav tako pomemben je bil nadzor kamere in pravilna osvetljeva in senčenje, za kar so potrebovali tudi več dni ali tednov za posamezen prizor. Glavni direktor fotografije Dave Alex Riddett pravi: "Premike kamere smo naredili vnaprej, kasneje pa jih je nadzoroval računalnik, tako so animatorji natančno vedeli, kje bo kamera in kam morajo iti."

Pri osvetljevanju prizorov so Riddett in snemalca Tristan Oliver in Frank Passingham lahko uporabili manj svetlobe, ker so kamere pri stop-motion počasnejše kot tiste pri pravih igranih akcijah. Namesto filmskih luči so uporabili gledališke, ki so manjše in bolj obvladljive.

Z natančno postavitvijo zrcal so usmerili svetlobo na manjše prizore.

Vse, od najbolj bežnih gibov kokošk do postopne spremembe svetlobe, morajo natančno načrtovati skozi vse snemanje. Če naredijo napako, za razliko od vseh drugih vrst animacije ali snemanja igranih filmov, se je skoraj nemogoče vrniti in jo popraviti nekje na sredi. Zato se mora režiser odločiti, ali bo prizor zavrgel in ga znova posnel.

"Od zunaj je videti kot čudaški, zapleten proces", pravi Sproxton. "Če nisi že dolgo pri stvari, je težko razumeti. Celo sam težko razložim, zakaj gre. Pač deluje. To je čudovit svet za tiste, ki lahko pozabijo na dvom."

"Ko sem si ogledal film, sem bil zelo zadovoljen, saj smo ustvarili pravo umetnino", pravi Jake Eberts. "To je danes zelo težko."

Jeffrey Katzenberg pa pravi: "Aardmanov pripovedovalni slog je nekje med domišljijo in resničnostjo. Jasno, da ne gre za resnično življenje, vendar vabi gledalca, da odpotuje v svet, ki bi ga lahko ustvaril tudi sam."

O igralcih

Mel Gibson (Skala/Rocky) svetovno znan igralec, ki je prejel več nagrad za delo pred in za kamero. Dobil je oskarja za najboljšega režiserja in igralca za epsko dramo Braveheart, kjer je igral Williama Wallacea. Gibson je prejel tudi zlati globus in nagrado kritikov Broadcast Film Critics Award za najboljšega režiserja. Naslednje leto je bil nominiran za zlati globus za vlogo v filmu Rona Howarda Odkupnina/Ransom. Nedavno je igral ob Dannyju Gloverju v zadnjem delu izredno priljubljenega filma Smrtonosno orožje. Poleg Kokošk na begu je letos zaigral tudi v vojni drami Rolanda Emmericha o ameriški revoluciji Patriot. Ta hip pa snema What Women Want.

Gibson se je rodil na severu države New York, odraščal pa je v Avstraliji. Obiskoval je šolo dramskih umetnosti na Univerzi v Novem južnem Walesu v Sidneyju. Prvič je njegovo ime ponesel v svet režiser George Miller, ki mu je dal vlogo v apokaliptičnem Norem Maxu. Nato je sprejel čisto drugačno vlogo v filmu Tim kot zmeden mladenič, zaljubljen v starejšo žensko. Za to vlogo ga je Avstralski filmski inštitut (AFI) nagradil kot najboljšega igralca.

Njegov status svetovno znanega igralca se je utrdil še z dvema nadaljevanjema filma Nori Max: Cestni bojevnik in Nori Max Beyond Thunderdome. Leta 1981 je igral v Gallipoliju Petra Weira in Avstralski filmski inštitut ga je zopet proglasil za igralca leta. Z Weirom je znova sodeloval leta 1982 v Letu nevarnega življenja/The Year of Living Dangerously. Za to vlogo ga je AFI nominiral za najboljšega igralca.

Nato je igral z Anthonyjem Hopknsom v The Bounty. Ameriški prvenec pa je bil film The River, kjer je igral s Sissy Spacek. Igral je še v Mrs. Soffel, Tequila Sunrise, Bird on a Wire, Air America, Pocahontas (animirani muzikal) in v Conspiracy Theory z Julio Roberts. Igral je tudi Hamleta, ki ga je režiral Franco Zeffirelli. To je bil prvi film Gibsonove hiše Icon Productions.

Za Icon Productions je nato posnel Forever Young; The Man Without a Face, ki je bil prvi film, ki ga je režiral; Maverick, kjer je igral z Jodie Foster, in Payback.

Julia Sawalha (Plamenka/Ginger) je na obeh straneh Atlantika znana predvsem po vlogi v seriji BBC Naravnost fantastično/Absolutely Fabulous. Za vlogo trpeče Saffron jo je Royal Television Society razglasila za najboljšo igralko.

Angležinja je svojo igralsko kariero začela na deskah Newcastle Playhouse, kjer je zaigrala v treh zaporednih božičnih predstavah režiserja Kena Hilla The Voyage of the Downthreader, The Silver Chair in Peter Pan. Igrala je tudi v Snu kresne noči v Stafford Castlu in v The Illusion v manchestrskem Royal Exchange, za kar so jo posebej omenili na podelitvi Oliver Awards. Nedavno je igrala v The Memory of Water Shelagha Stephena na londonskem West Endu.

Na velikem platnu je Sawalha igrala ob Lynn Redgrave v Venus & Mars, pred tem pa v In the Bleak Midwinter Kennetha Branagha, The Wind in the Willows Terryja Jonesa in v Buddy’s Song Clauda Whathama.

Nedavno je končala snemanje serije Mirrorball, kjer nastopa igralska zasedba iz Naravnost fantastično. Med številnimi televizijskimi serijami, v katerih je igrala, so: Press Gang, Second Thoughts, Prevzetnost in pristranost in Michael Chuzzelwit. Gostovala je tudi v serijah Tales from the Crypt, Lovejoy, Bottom, Casualty, El Cid, French in Saunders in Inšpektor Morse.

Miranda Richardson (Ga. Kokodak/Mrs. Tweedy) je prejela več nagrad za delo na televiziji in filmskem platnu. Leta 1995 je bila nominirana za oskarja, BAFTA in zlati globus kot najboljša igralka za vlogo v Tom & Viv. Dve leti prej je dobila nominacije istih inštitucij za vlogo v treh filmih: nominacija za najboljšo stransko igralko v Damage Louisa Malla, zlati globus za najboljšo igralko v Enchanted April Mikea Newella in nominacija BAFTA za najboljšo stransko igralko v Igri solz/The Crying Game Neila Jordana. Leta 1998 so jo nominirali za Independent Spirit Award za igro v The Apostle Roberta Duvalla.

Richardsonova je nedavno igrala z Johnnyjem Deppom v Sleepy Hollow režiserja Tima Burtona. Poleg tega je posodila glas Anni v risanki Kralj in jaz in igrala v filmih All for Love, The Evening Star, Kansas City Roberta Altmana, Dance with a Stranger Mikea Newella in Empire of the Sun Stevena Spielberga.

Televizija: zlati globus za vlogo v televizijskem filmu Fatherland, dve nominaciji za zlatega globusa za showtime movie The Big Brass Ring in za miniserijo NBC-ja Merlin. Nedavno je igrala Srčevo damo v Hallmarkovi Hall of Fame predstavitvi Alice v čudežni deželi. Igrala je tudi v: Krištofu Kolumbu - velika avantura, The Storyteller: The Three Ravens, Sweet as you Are, The Master Builder, After Pilkington, A Woman of Substance, Lost Property, Sorrel & Son, Lucky Jim, Črni gad/Blackadder, Death and the Heart in The Demon Lover.

Rojena v Lancashiru, Anglija; začela igrati v gledališču po študiju na bristolski šoli Old Vic Theatre School. Gledališke igre: Orlando, Einstein, Insignificance, Educating Rita, Kdo se boji Virginije Woolf?, Stags and Hens, Sisterly Feeling, Tom Jones, All My Sons, Savage Amusement, The Maids, Edmond, A Lie of the Mind in Etta Jenks.

Jane Horoocks (Bučka/Babs) je bila nominirana za zlati globus in BAFTA v filmu Little Voice Marka Hermana, kjer je igrala vlogo, ki jo je zaigrala že na odrskih deskah The Rise and Fall of Little Voice v režiji Sama Mendeza. Pred tem je v Los Angelesu dobila nagrado filmskih kritikov Film Critics Award in National Society of Film Cristics Award za igro v Life Is Sweet Mikea Leigha.

Rojena v Angliji, šolana v prestižni Royal Academy of Dramatic Art (Kraljeva akademija dramske umetnosti). Nato se je pridružila Royal Shakespeare Company, kjer je igrala v igrah: Dillen, Mary after the Queen, Kakor vam drago, The Good and Faithful Servant. Nedavno je požela aplavz za vlogo Sally Bowles v londonskem revivalu Cabareta Sama Mendesa. Gledališče: Machbeth, Our Own Kind, Debutante Ball, Valued Friends, A Colliers Friday Night, Road in Ask for the Moon.

Na velikem platnu: glas v filmu Faeries; Bring Me the Head of Mavis Davis, Second Best, Deadly Advice, Memphis Belle, The Witches, Getting It Right, The Dressmaker in The Wolves of Willoughby Chase.

Televizijski gledalci jo poznajo po vlogi v svetovno znani BBC-jevi uspešnici Naravnost fantastično, Flint Street Nativity, Hunting Venus, Never Mind the Horrocks, Tales From the Crypt, Nightlife, Henri IV. (1. in 2. del), Some Kind of Life, Suffer the Little Children, Bad Girl, Alive and Kicking, Heartland in Storyteller: The True Bride.

Lynn Ferguson (Lučka/Mac) je diplomirala iz dramskih umetnosti na Royal Academy of Music and Drama. Nastopala je v številnih odrskih produkcijah v Angliji in na Škotskem, med klaterimi so: Babycakes, Politics in the Park, A Better Day, Heart and Sole, ki jo je napisala in za katero je dobila nagrado Stage Award for Acting Exellence.

Kot stand-up humoristka je veliko delala po Veliki Britaniji in večkrat nastopila na televiziji.

Na zaslonu: Honest Davida A. Stewarta, Wisecracks, Tin Fish, Chasing the Deer.

Imelda Staunton (Kokodajsa/Bunty) večkrat nagarjena gledališka igralka. Filmi: bolničarka v filmu Zaljubljeni Shakespeare, ki je dobil oskarja, Peter’s Friends in Veliko hrupa za nič Kennetha Branagha, Razsodnost in rahločutsnost Anga Leeja, Twelfth Night Trevorja Nunna, Comrades, Citizen X in Remember Me.

Nagrado Oliver Awards je dobila za vloge v Into the Woods, The Corn Is Green in A Chorus of Disapproval. Nominirana za vlogo v delih Striček Vanja in Čarovnik iz Oza.

Televizija: David Copperfield, Tales From the Crypt, Is it Legal, Easy Money, The Singing Detective, Ladies in Charge, The Heat of the Day, They Never Slept...

Benjamin Whitrow (Aviator/Fowler) ploden angleški gledališki igralec, ki je igral v 40 igrah (National Theatre, Royal Shakespeare Company...); The Rivals, Loot, Vesele žene Windsorske, Zimska pravljica, Henri VIII., Striček Vanja, A Man for all Seasons, Noises Off, Češnjev vrt...

Filmi: Quadrophenia, On the Black Hill, Clockwise, Damage...

V BBC-jevi adaptaciji Prevzetnosti in pristranosti je igral g. Benneta; za to vlogo je bil nominiran za BAFTA. V Tomu Jonesu pa je bil Squire Allworthy.

Tom Haghart (g. Kokodak/Mr. Tweedy) veteran britanskih odrskih desk in zaslona. Igral v filmih: The Woodlanders, Amy Foster, Prince of Jutland, The Trial, London Kills Me, Drakula, Clockwise, MacVicar, Agatha, A Private Function in Človeški faktor.

Nedavno smo ga videli na TNT-ju v filmu Don Kihot z Johnom Lithgowom.

Televizija: Infiltrator (nominiran za Cable ACE Award), Naši prijatelji s severa, Jaz Klavdij...

Nominiran za Oliver Award za vlogo v Twelve Angry Man in Vihar. Dobil je tudi nagrado Clarence Derwent Award za Simpatico.

Gledališče: The Triumph of Love, Beneški trgovec, Macbeth, Cimbelin, Glengarry Glen Ross, Lov na čarovnice, Hamlet, Kakor vam drago...

Napisal je tudi vrsto iger: The Hard Stool, God’s Chorus Girls, Into a Madman’s Rags, Bitten!, God’s Poor Fool.

Timothy Spall (Lump/Nick) nominiran za BAFTO za vlogo v letošnjem filmu Mikea Leigha Topsy Turvy. Nominiran za BAFTA in London Film Critics Circle za vlogo v filmu Skrivnosti in laži Mikea Leigha. Igral je tudi v Life Is Sweet (Mike Leigh), Hamlet in Love’s Labour’s Lost (Kenneth Branagh), The Sheltering Sky (Bernardo Bertolucci), White Hunter, Black Heart (Clint Eastwood), To Kill a Priest (Agnieszka Holland), Gothic (Ken Russell), Quadrophenia in The Bride (Frank Roddam). Novi filmi: Vatel (Roland Jaffe), The Old Man Who Read Love Stories (Rolf de Heer) in Intimacy (Patrice Chereau).

Nominacija za BAFTA za vlogo v BBC-jevi seriji Our Mutual Friends in za vlogo v Shooting the Past.

Gledališke igre: Tri sestre, Nicholas Nickleby, Vesele žene Windsorske, Baal, Sen kresne noči, Mandragola, Saint Joan...

Letos ga je kraljica Elizabeta II. imenovala za Officer of the Order of the British Empire (častnika reda Britanskega imperija).

Phil Daniels (Lumpacij/Fetcher). Igral v filmih Nasty Neighbours, Shore Leave, The Bride, Breaking the Glass, Quadrophenia, Zulu Dawn, The Class of Miss McMichael.

Gledališče: Beneški trgovec, Milo za drago, The Revenger’s Tragedy, Peklenska pomaranča, Rosencrantz & Guildenstern sta mrtva...

Televizija: Pickwickovci, Sen kresne noči; Sex, Chips & Rock ’n’ Roll...

O filmarjih

Peter Lord (režiser/producent) je predsednik in upravni direktor Aardmana, ki ga je ustanovil z dolgoletnim sodelavcem Davidom Sproxtonom leta 1972. Kot režiser je bil že dvakrat nominiran za oskarja za najboljši kratki animirani film: leta 1996 Wat’s Pig in leta 1992 Adam. Za slednjega so ga nominirali tudi za BAFTA. Nagrado BAFTA pa je dobil za The Amazing Adventures of Morph in War Story.

Lord in Sproxton sta se spoznala v šoli v zgodnjih 70-ih, ko sta na kuhinjski mizi eksperimentirala z animacijskimi tehnikami in nato pristala pri plastelinu. Če kot otrokoma so jima na otroškem programu BBC ponudili možnost, da naredita kratki animirani film za program Vision On. Njun prvi lik, ko sta postala profesionalca, je bil Morph, ki ga še vedno snemata.

Leta 1976 sta se preselila v Bristol in iz Aardmana naredila enega vodilnih animacijskih studijev. Leta 1978 je bristolski BBC najel Aardmana za produkcijo dveh kratkih filmov z naslovom Animated Conversations. Naredila sta Down and Out in Confessions of a Foyer Girl v režiji Lorda in Sproxtona. S posnetki pogovorov iz resničnega živjenja sta v animacijo uvedla nekaj povsem novega. Nato so za Channel 4 posneli pet Conversation Pieces (Early Bird in On Probation).

Lotili so se tudi glasbenih videov in sodelovali z režiserjem Stephenom Johnsonom in z Brother’s Quay pri snemanju nagrajenega videa Petra Gabriela Sledgehammer. Leta 1987 je Lord posnel video za Nino Simone My Baby just Cares for Me.

Dve leti kasneje Channel 4 naroči Aardmanu pet delov serije Lip Synch.

Lordove značilne animacije nastopajo tudi v reklamah za Chevron, Lurdpack, Mita Copiers, Cadbury’s Crunchies in Polo.

Nick Park (režiser/producent). Trikratni dobitnik oskarja za najboljše kratke animirane filme: Creature Comforts (1990), The Wrong Trousers, The Close Shave. Za slednja je dobil tudi BAFTA in še najmanj 80 drugih nagrad. Vse so posneli pri Aardmanu, ki ga Park vodi skupaj s Lordom in Sproxtonom.

Park je že pri 13-letih na podstrešju domače hiše delal filme. Njegov zgodnji filmček Archie’s Concrete Nightmare, posnet na standardni 8-mm film, so leta 1975 prikazali na televiziji (BBC).

Diplomiral je leta 1980 na sheffieldski Art School in šel nato na National Film & Televison School v Beaconsfield. Tam je začel delati na A Grand Day Out (nominiran l. 1990 za oskarja, BAFTA), iz katerega se je razvil Wallace & Gomit. Februarja 1980 je prišel k Aardmanu, kjer je film tudi končal. Nato je režiral Creature Comforts za Aardmanovo serijo Lip Synch za Chanel 4.

Park in Aardman sta dobila tudi posebno nagrado BAFTA za izreden prispevek televiziji. Leta 1997 so ga imenovali Commander of the Order of the British Empire.

David Sproxton (producent). Soustanovitelj in direktor Aardmana. S soustanoviteljem Petrom Lordom sta iz podjetja naredila enega vodilnih studijev za animacijo. Bil je producent, direktor fotografije, režiser pri številnih Aardmanovih projektih.

Z Lordom sta se spoznala v gimnaziji in prvi film posnela s Sproxtonovo kamero Bolex. (Glejte tudi pri Lordu!).

Karey Kirkpatrick (scenarist, pisatelj). Animacija mu ni tuja, saj je sodeloval že pri scenariju za The Rescuers Down Under in James and the Giant Peach. Bil je tudi soscenarist pri filmu Draga, skrčila sva se (Honey, we Shrunk Ourselves). Napisal je scenarij za film Thunderbirds (po lutkovni seriji Gerryja Andersona). Trenutno sodeluje z Markom Burtonom pri scenariju za naslednji Aardmanov film The Tortoise and the Hen.

Jake Eberts (izvršni producent). Leta 1985 ustanovil Allied Productions, hišo za neodvisem razvoj in produkcijo. Bil je izvršni producent pri naslednjih filmih: z oskarjem nagrajeni Pleše z volkovi, Šofer gdč. Daisy, Ime rože, Hope and Glory, Reka poje mi, James and the Giant Peach, Pustolovščine barona Munchausna.

Nedavno je bil producent (skupaj z Robertom Redfordom in Michaelom Nozikom) pri novem filmu The Legend of Bagger Vance pod okriljem DreamWorksa. Film režira R. Redford, igrajo pa Will Smith, Matt Damon in Charlize Theron.

Pred tem je ustanovil in vodil Goldcrest Films, kjer je poskrbel za razvoj, produkcijo in distribucijo z oskarjem nagrajenih filmov Ognjene kočije, Gandi, The Killing Fields, pa tudi filmov Beg iz New Yorka, The Hoowling, The Dresser.

Jeffrey Katzenberg (izvršni producent). Glavni partner DreamWorks SKG, vsestranskega zabavniškega podjetja, ki ga je ustanovil l. 1994 s Stevenom Spielbergom in Davidom Geffenom.

Nedavno je bil izvršni producet pri DreamWorksovem animiranem muzikalu The Road to Eldorado, kjer so sodelovali Elton John, Tim Rice in skladatelj Hans Zimmer, ekipa, ki je za delo pri Levjem kralju dobila oskarja. Bil je izvršni producent pri animiranem epskem filmu The Prince of Egypt, ki je zaslužil nad 225 milijonov dolarjev in prejel oskarja za najboljšo izvirno skladbo (When You Believe).

Michael Rose (izvršni producent). Dolgo sodeluje z Aardmanom, kjer nadzira televizijske in filmske projekte. Koproducent številnih Aardmanovih animiranih filmov: BAFTA za A Close Shave Nicka Parka in Stage Fight Steva Boxa. Producent pri Wat’s Pig in HumDrum, ki sta bila nominirana za oskarja.

Delal za BBC (Rex the Runt, Angry Kid) in pri Channel 4 (TV Heaven).

Carla Shelley (producentka besedila). Če 6 let dela pri Aardmanu kot producentka. Nagrado BAFTA je dobila kot producentka za A Close Shave, z oskarjem nagrajeni film o Wallaceu & Gromitu; za HumDrum, nominiran za oskarja in BAFTA; in za Pig & Pog, nominiranega za BAFTA. Delala je tudi za The Amazing Adventures of Morph za BBC Televison.

John Powell (skladatelj). Nedavno sodeloval s Hansom Zimmerjem za DreamWorksov animirani muzikal A Road to Eldorado. Naredil je glasbo za ljubezensko komedijo Forces of Nature z Sandro Bullock in Benom Affleckom, za Antz, in za Endurance, film o olimpijskem šampionu Haileju Gebrselasseju. Debitiral je s filmom Face/Off z Johnom Travolto in Nicholasom Cageom.

Rojen v Angliji, diplomiral na londonski Trinity College of Music. S Gavinom Greenawayem sta ustanovila studio, posnela nad 100 reklam, neodvinsnih filmov in opero Anglež, Irec in Francoz.

Harry Gregson-Williams (skladatelj). Napisal glasbo za filme: The Tigger Movie, Enemy of the State, The Match, The Borrowers, The Replacement Killers, Deciever, Armaggedon in Občutek za sneg gospe Smille ter sodeloval pri filmu Antz. Njegovo glasbo bomo slišali tudi v filmih Whatever Happened to Harold Smith, Kralj džungle in The Magic of Marciano. Trenutno sodeluje pri snemanju albuma Petra Distefana, kitarista iz skupine Porno for Pyros.

Rojen v angleški glasbeni družini, pri sedmih dobil štipendijo za glasbeno šolo St. John’s College v Cambridgeu. Pri 13. je kot solist posnel ducat plošč in dobil mesto na Guildball School of Music and Drama v Londonu.

Dave Alex Riddett (glavni direktor fotografije) je k Aardmanu prišel v 80-ih kot lučkar-kamerman. Nato je bil direktor fotografije pri številnih filmih in reklamah (nad 50). Direktor fotografije je bil tudi pri z oskarjem nagrajenih filmih Nicka Parka: Creature Comofrts, The Wrong Trousers, A Close Shave.

Mark Solomon (montažer). Kokoške na begu so njegov prvi projekt za Aardmana in prvi celovečerec, ki ga je montiral. Je iz Philadelphije in je ravno končal montažo dveh DreamWorksovih animiranih filmov: Shrek in Spirit: Stallion of the Cimarron. Bil je pomočnik montažerja pri košarkaški polanimirani komediji Space Jam.

Loyd Price (glavni animator). Od leta 1994 sodeluje z Aardmanom. Pred tem je delal predvsem za reklame: Chevron, Rice Krispies... Sodeloval je pri z oskarjem nagrajenem animiranem filmu A Close Shave Nicka Parka, s Timom Burtonom pri The Nightmare Before Christmas. Nagrado BAFTA je dobil za Wind in the Willow in za Fool of the World and the Flying Ship..

Phil Lewis (oblikovalec produkcije) in TIM FARRINGTON (umetniški direktor) že dolgo sodelujeta, leta 1997 pa sta ustanovila Farrington Lewis & Co. Farrington je prvič sodeloval z Aardmanom leta 1985 pri snemanju videa Petra Gabriela Sledgehammer. Odtlej sodeluje z Aardmanom, predvsem pri Wallaceu & Gromitu. Sodeloval je s Terryjem Gilliamom (Orangina) in z Ridleyjem Scottom (Coca Cola) ter pri videih za Davida Bowija in Tino Turner.

Jan Sanger (oblikovalka modelov). Nadzoruje celoten potek ustvarjanja in oblikovanja lutk in modelov pri Aardmanu, kjer je že 14 let. Sodelovala je pri mnogih (nagrajenih) filmih - War Story in Adam Petra Lorda, Wat’s Pig, The Wrong Trousers Nicka Parka itd. in reklamah.