Kapitan Phillips

Kapitan Phillips je večplastna študija o ugrabitvi ameriške ladje Maersk Alabama, ki so jo leta 2009 napadli somalijski pirati. Skozi svojstvene leče režiserja Paula Greengrassa je to hkrati triler, ob katerem se nam poveča srčni utrip, in kompleksen portret neštetih vplivov globalizacije. Film se osredotoča na odnos med kapitanom Alabame Richardom Phillipsom (dvakratni oskarjevec Tom Hanks) in kapitanom somalijskih piratov Musom (Barkhad Abdi), ki ga vzame za talca. Phillips in Muse se trčenju ne moreta izogniti, ko se Muse s svojo ekipo odloči zavzeti Phillipsovo neoboroženo ladjo. V spopadu, ki sledi in se odvija slabih 200 kilometrov stran od somalijske obale, sta oba moža prepuščena na milost in nemilost silam, ki jih ne moreta nadzirati.

Režiser Paul Greengrass v filmu ne izrisuje le čustvene zgodbe o somalijskih piratih, ki za talca vzamejo ameriškega pomorskega kapitana, ampak razkriva podtalne ekonomske razloge, ki so sprožili niz dogodkov. V soočenju med Phillipsom in obupanimi somalijskimi pirati Greengrass razgalja razkol med dobičkonosno plimo in oseko mednarodne trgovine, in tistimi, ki so ujeti zunaj nje. »V zadnjem desetletju se je veliko dobrih filmov ukvarjalo s problematiko nacionalne varnosti in terorizma, želel pa sem si, da bi se s tem filmom lotili širšega konflikta v našem svetu – konflikta med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo,« pravi Greengrass. “Soočenje med Phillipsom, ki je del toka svetovnega gospodarstva, in pirati, ki to niso. To se mi je zdelo nekaj novega, progresivnega. Obračun med Phillipsom in Musom je napet obračun na odprtem morju, ki pa govori tudi o višjih silah, ki oblikujejo naš svet. Hotel sem, da naša zgodba ni samo napeta, ampak da nas spodbudi tudi k razmišljanju.«

75 odstotkov filma Kapitan Phillips so posneli na morju, kar je predstavljalo velik izziv za celotno ekipo.

Ker je včasih snemal dokumentarce, Greengrassa že dolgo privlačijo zgodbe, ki se zakopljejo pod površje sodobnih dogodkov. O tem pričajo tudi filmi, ki jih je režiral, Krvave nedelje o masakru britanske vojske na Severnem Irskem, United 93 o potnikih letala, ki so se 11. septembra uprli teroristom, do Zelene cone o Iraški vojni. Hkrati se je uveljavil kot inovativni režiser visokooktanskih trilerjev z osvežujočim realizmom, kot sta Bournov ultimat in Bournova premoč. Ti dve vrlini – Greengrassov raziskovalni instinkt in mojstrstvo v žanru trilerja – sta se združili v Kapitanu Phillips. Bistvo njegovega pristopa je v odločitvi, da ne bo povedal zgodbe, kakršno poznamo iz medijev, ampak veliko bolj pretanjeno, a še vedno povsem pristno. Medtem ko so mediji na primer podrobno poročali o reševanju kapitana Phillipsa, ki so ga izpeljali specialci (v filmu jih kar nekaj nastopa, sodelovali pa so tudi kot svetovalci, ekipo Maerska pa sestavlja veliko pravih mornarjev), je o tem, kaj se je dogajalo na krovu Maersk Alabama na začetku krize, znano bolj malo - namreč, kako je kapitan Phillips poskušal prelisičiti pirate in ponovno prevzeti nadzor nad ladjo. V tem času je Phillipsova 24-članska posadka odigrala ključno vlogo in to je predstavljeno v Greengrassovem filmu.

Do porasta piratstva ob somalijski obali je med drugim prišlo zaradi usihanja števila rib v somalijskih vodah, kar je bilo posledica pretiranega, industrijskega ribolova. Somalijo je po padcu vojaške diktature leta 1991 razdejala državljanska vojna, ob istem času pa je na tem področju prišlo do povečanja nezakonitega ribolova zaradi zaostritve zakonodaje Evropske unije, ki je flote pognala na nova lovišča. Somalijsko piratstvo se je začelo kot odziv na prevelik ribolov s strani tujcev. Nekdanji ribiči so ugrabljali ladje in zanje zahtevali odkupnino, s čimer so prišli do denarja. Ko je postalo jasno, da gre za dobičkonosno dejavnost, je to pritegnilo vojne kriminalce in pod njihovim vodstvom in z njihovim vplivom je piratstvo postalo organiziran, mednaroden posel. Somalijsko piratstvo je organiziran kriminal, ki je po strukturi resnično globalen, podpirajo pa ga finančniki ne le v Afriki, ampak tudi v Evropi in Severni Ameriki. Fantje, ki jih na čolnih pošiljajo, da bi napadli tovorne ladje – kot so Muse in njegova ekipa – so samo zadnji del dolge in kompleksne verige igralcev, ki nadzirajo ta zelo dobičkonosen posel. Šefi piratskih konglomeratov lahko živijo na veliki nogi, in to v državi, v kateri je revščina tako ekstremna, da mladeniči brez vsakršne perspektive tvegajo vse, da bi okusili ta način življenja.

V zadnjih dveh desetletjih so pirati torej povzročili pravi kaos v komercialnih vodah ob obali Somalije. Od leta 2005 je bilo izpeljanih skoraj sto uspešnih ugrabitev, za odkupnine je bilo izplačanih več kot milijardo dolarjev, življenja pa je izgubilo veliko nedolžnih pomorščakov. Tako kot običajne oblike organiziranega kriminala so tudi pirati del večje in sofisticirane mreže, ki deluje znotraj rigidne avtoritarne hierarhije. Najnižji člen hierarhije je sestavljen iz 3000 do 5000 piratov. Številni med njimi so obubožani ribiči, ki si obupano želijo kakršnegakoli dohodka. Na vrhu hierarhije sedi deset ključnih »hujskačev« s sedežem v Puntlandu, ki zbirajo denar in koordinirajo vsako podrobnost napadov. O teh hujskačih vemo bore malo; so vplivne osebnosti skupnosti, ki so povezane z bogatimi izseljenci. Uspelo se jim je izogniti prijetju ali sojenjem, hkrati pa so komercialnemu ladjevju zadali veliko škode. Po poročilu neprofitne organizacije Oceans Beyond Piracy iz leta 2012 zaradi ugrabitev svetovno gospodarstvo vsako leto ostane brez 18 milijard dolarjev, predvsem zaradi zmanjšanja števila plovb. Kako je piratstvu uspelo zadati tak udarec tej svetovni industriji? In zakaj še naprej cveti? Piratstvo je uspešno, ker je zelo dobro organizirano in bogato financirano s strani investitorjev znotraj in izven Somalije. Lokalni poslovneži v Puntlandu financirajo piratske operacije, pričakujoč, da se jim bo to pošteno obrestovalo. In nobena skrivnost med somalijsko diasporo v Angliji, na Finskem, Nizozemskem in v ZDA ni, da si razdeljujejo piratski denar po neuradnih kanalih. V Harardherju v Somaliji obstaja celo piratska borza – ključno stičišče za pirate – preko katere posamezniki lahko investirajo v mrežo. Navadni Somalci lahko podprejo somalijske pomorske tolpe z denarjem ali orožjem in po plačilu odkupnine pričakujejo dividende. Formalizirana narava piratskega financiranja nikakor ne zmanjšuje uničevanja, ki ga piratstvo povzroča. Pomorščaki imajo zaradi njega telesne in psihološke travme, njihove aktivnosti zvišujejo stroške pomorskega transporta, tam, kjer delujejo, pa onemogočajo razcvet turizma. Po drugi strani pa mnogi Somalci v piratih vidijo zaščitnike in ključne gospodarske darovalce v pogosto obubožanih predelih, v katerih delujejo. Indeks razvoja ljudi Združenih narodov – ki razvršča države glede na to, kakšne standarde imajo na področju zdravja, izobrazbe in pogojev življenja – Somalijo umešča praktično na dno v primerjavi z ostalim svetom. Večina Somalcev na leto zasluži 500 dolarjev ali manj. Prihodek piratov je tudi do 157-krat večji od somalijskega BDP-ja.

Ekipa

TOM HANKS (kapitan Richard Phillips) je edini igralec, ki je v zadnjih petdesetih letih dobil dva oskarja za najboljšo vlogo zapored, za Filadelfijo in Forresta Gumpa. Za obe vlogi je dobil tudi zlati globus, kot tudi za nastopa v komediji Velik in za film Brodolom. Posnel je še filme Atlas oblakov, Angeli in demoni, Da Vincijeva šifra, Wilsonova vojna, Morska deklica v New Yorku, Fantovščina, Ženska liga, Romanca v Seattlu, Apollo 13, Reševanje vojaka Ryana, Zelena milja, Pot v pogubo, Ujemi me, če me lahko, Terminal, Morilci stare gospe, Polarni ekspres, Svet igrač 1,2,3, Volunteers, The Money Pit, Nothing in Common, Punchline, Larry Crowne (pri tem filmu je bil koscenarist, producent in režiser), Ekstremno glasno in neverjetno blizu. Uspel je s serijo Bosom Buddies. Leta 1996 je režiral svoj prvi film, That Thing You Do!. Bil je tudi izvršni producent, scenarist, režiser in igralec v seriji Z Zemlje na Luno ter izvršni producent, scenarist in režiser Peščice izbranih (Band of Brothers), ki je prejela nagradi emmy in zlati globus za najboljšo serijo. V okviru svoje produkcijske hiše Playtone je bil izvršni producent serij John Adams in Pacifik, ki sta prejeli nagradi emmy in zlati globus. Bil je tudi izvršni producent televizijske drame Game Change.

PAUL GREENGRASS (režiser) je za režijo filma United 93 prejel nominacijo za oskarja. Več nagrad in nominacij je prejel za film Bournov ultimat. Režiral je tudi filme Bournova premoč, Zelena cona in Krvava nedelja, za katero je na berlinskem filmskem festivalu prejel zlatega medveda. Uspešno kariero je začel na britanski televiziji kot scenarist in režiser filmov s tematiko sociale in politike.