Kolosej
Film distribucije Fivia

Jaz, Daniel Blake

drama
Podnapisi
Na sporedu od: 9.2.2017, Kolosej Ljubljana
1h 40min / 100min
Leto: 2016
Jezik: angleščina
Scenarij: Paul Laverty
Režija: Ken Loach
Režiser socialno-zgodovinskih dram Veter, ki trese ječmen, Angelski delež in Jimmyjev dom predstavlja trpko življenjsko izkušnjo sodobnega razčlovečenja človeških usod, prepuščenih brezkompromisnim kapitalističnim pravilom. Tesar Daniel po srčnem infarktu zaprosi za socialno pomoč, vendar se znajde v neusmiljenem birokratskem labirintu. Med izpolnjevanjem dolgotrajnih postopkov se njegovo življenje preplete z mlado mamo Katie, ki se je znašla v podobni brezizhodni stiski. Z medsebojno pomočjo v njuna življenja spet posije kanček upanja, toda surovi sistem v njiju vidi zgolj številki na papirju.

Portret slehernika v boju proti absurdnemu sistemu podeljevanja socialnih podpor v Veliki Britaniji. Zlata palma letošnjega festivala v Cannesu.

Devetinpetdesetletni Daniel Blake je vse življenje delal kot tesar v Newcastlu. Potem ko doživi srčni napad in skoraj pade z gradbenega odra, prvič v življenju potrebuje pomoč države. A ob zaprositvi za socialno pomoč Blake trči ob zid institucionalne birokracije, katere obraz so brezčutni socialni delavci. Na tej poti spozna Katie, mlado samohranilko z dvema otrokoma, ki ima podobne težave. Oba se znajdeta na nikogaršnjem ozemlju, v primežu socialnih institucij, ki v današnji Veliki Britaniji delujejo v duhu politične retorike »delavni proti lenim«.

»Upam, da zgodba postane tehtna zaradi dejstva, da je koncept znan večini izmed nas. Gre za frustracijo in črni humor ukvarjanja z birokracijo, ki je tako očitno topoglava, tako otipljivo zasnovana z namenom, da te spravlja ob živce. Če to lahko poveš verodostojno in če si sposoben odnos med ljudmi, ki jih loči uradni pult ali telefonska linija, brati med vrsticami, bi to moralo razkriti vse komične podtone, vso pripadajočo krutost - in, navsezadnje, tragedijo človeškega položaja. »Revni so sami krivi za svojo revščino« - to ščiti moč vladajočega razreda.« - Ken Loach, režiser

KEN LOACH (režiser) se je na Oxfordski univerzi, kjer je študiral pravo, prvič srečal z gledališkim delom. Filmsko pot je začel leta 1963 kot pomočnik režije pri BBC. O avtorjevi občutljivosti za pereča socialna vprašanja ter nagnjenosti k socialnemu realizmu in naturalističnemu stilu priča že prva iz serije televizijskih dram The Wednesday Play z naslovom Cathy Come Home (1966). Vpliv Loachevih del, ki so nastajala v okviru mreže BBC, je v umetniškem in družbenem pogledu neizmeren. Sledili sta prvi filmski produkciji Poor Cow (1967) in Kes (1969). Čeprav je mednarodni javnosti znan v prvi vrsti kot režiser celovečernih igranih filmov, pa se je Loach še nadaljnji dve desetletji vračal k televizijskemu delu. Odločilen preboj mu je prinesel film Sodrga (Riff-Raff, 1990), naturalistični portret sodobne Britanije, za katerega je prejel nagrado Evropske filmske akademije za najboljši film. Že leta 1995 je isto nagrado prejelo še avtorjevo delo Dežela in svoboda (Land and Freedom) na temo španske državljanske vojne. Film Veter, ki trese ječmen je bil leta 2006 nagrajen s cansko zlato palmo…. Znani so še komična drama Išče se Eric, zarotniški triler Irska pot, komedija Angelski delež in dokumentarec Duh leta '45. Loachevi filmi so poželi številne lovorike najprestižnejših mednarodnih filmskih festivalov in domače nagrade BAFTA, leta 2009 pa je režiser prejel nagrado Evropske filmske akademije za življenjsko delo. Avtorjeva dela so čustveno neposredna, aktualna in angažirana. Kljub pretanjenemu čutu za socialno ter politično realnost pa je tisto, kar poganja kri po žilah Loachevih filmov, neuklonljivi človeški duh.

NAGRADE Cannes 2016 (zlata palma, skupaj 3 nagrade), Locarno (nagrada publike), San Sebastian (nagrada za najboljši film),… FESTIVALI – Biografilm, Nova Zelandija, New Horizons, Sarajevo, Toronto, Helsinki, Edmonton, New York, Vancouver, Busan, Hamptons,…

Komentarji

20.2. 2017 ob 12:08

V Ljubljani tega filma ne boste več vrteli?

— mmmmmm
2.3. 2017 ob 14:18 zvezdica

Film Jaz, Daniel Blake je prelomnica v filmskem ustvarjanju. Gre za prvo post apokaliptično negativno utopijo, ki je v ZF filmih vedno postavljena nekam v prihodnost, omogočila pa jo je tehnologija, ki je prevladala nad čustvi in preživeta jedrska apokalipsa, ki je pometla z zadnjimi vidiki humanosti v človeškem vedenju.
No, pri s strani podeljevalcev oskarjev precej (namerno?) spregledanem filmu Jaz, Daniel Blake pa gre za navidezno napako. Film se ne dogaja nekje drugje v prihodnosti, ampak sedaj in tu. In utopija je postala resničnost. Vse drugo ustreza. Nekje na časovnici se je vojna proti revščini sprevrgla v vojno proti revežem. Protagonistu se dogajajo same neverjetne stvari vzete iz nočne more, za katere ves čas napačno domneva, da so posledica napake. Med obiskom svetovalke na zavodu za zaposlovanje, doživi razsvetlitev in ugotovi, da ne gre za napako, ampak za sistem. Sistem je napaka - namerna. Nadomestilo za brezposelnost je pogojevano s tolikšnimi zaprekami, da je praktično nedosegljivo. Resna in kasneje usodna junakova bolezen je namerno spregledana s strani t.i. »odločevalcev« z enim samim jasnim namenom. G. Daniel Blake je obsojen na smrt, pa tega še ne ve. Sistem ga je obsodil na smrt, ker ni več zdrav – torej ne more več prispevati k bogatenju bogatih. V tem se popolnoma zaokroži fašistična narava tega sistema, ki ne samo, da zdravim, a domnevno lenim preprečuje preživetje, ampak tudi zelo resnim inovativnim in motiviranim posameznikom, ki pa so imeli to nesrečo,da so zboleli. Ali vidite kakšno podobnost z zdravstveno reformo v trenutni obravnavi (npr. del, ki omejuje bolniško na eno leto – koliko časa traja zdravljenje onkoloških bolnikov)? In kje je post apokaliptičnost? Apokalipsa se je zgodila pred našimi očmi, pa je nismo opazili. Ronald Reagan in kasneje Margaret Thatcher sta svet spremenila bolj, kot jedrska vojna v ZF filmih, in od prejšnjega prijaznega sveta je ostalo le pogorišče. Nacisti v kravatah vstopajo skozi glavna vrata in že 20 let sprejemajo ukrepe, ki na najbolj ciničen način ubijajo eno družbeno skupino za drugo. Lahko gre za ekspliciten napad na nemočne begunce, ki ga javnost prebavi, saj gre za Druge. Lako gre za spreminjanje Palestine v največje koncentracijsko taborišče, kjer otroke obsodijo na 20 let zapora, ker so vrgli kamen, za mučenje zapornikov v Guantanamu, izven sodne poboje z droni, lahko pa gre pa gre tudi za noveliran Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti, za novo (anti)socialno zakonodajo, za val stečajev, ali za privatizacijo prej državnih (v Angliji) oz. družbenih (pri nas) stanovanj, potem pa se bivše najemnike, ki so v odkup vložili vse svoje prihranke, proglasi za bogataše in obremeni z davkom na nepremičnine (ta zakon pri nas še čakamo), ki pa ga ne morejo plačevati, ko se znajdejo v mlinu brezposelnosti. Še teže bi plačevali tržno najemnino. Cinizem?
Neoliberalni mlin melje bolj zanesljivo od nacistične Nemčije. Danes zaposleni in zazibani v lažno potrošniško srečo, s(m)o jutri brezposelni in razglašeni za lene in neprilagojene, pojutrišnem popolnoma obubožani, saj sistem preprečuje prejetje kakršne koli denarne pomoči, če imaš le nekaj sto evrov premoženja, kmalu deložirani in v ne tako daljni prihodnosti mrtvi. Če ne drugače, tudi s pomočjo samomora, saj je bila npr. incidenca samomorilnosti v Pomurju po stečaju Mure, kar 10 odstotna. Danes so reveži v pravicah in dolžnostih popolnoma izenačeni z Židi v nacistični Nemčiji. Čudno, da jim ni treba nositi rumene zvezde.
In kaj nam govori film Jaz, Daniel Blake?
Zgodilo se bo tudi vam!

— Mula Omar

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.