Irina Palm

Zgodba

Maggie je mati in babica v srednjih letih, ki je pripravljena žrtvovati vse, da bi rešila na smrt bolnega vnuka Ollyja in mu omogočila zdravljenje. Sin Tom in njegova žena Sarah sta povsem nemočna in tudi Maggie je porabila vse svoje prihranke ter prodala celo svoj dom. Zdaj mora najti dodaten zaslužek. Ko izve, da v nekem erotičnem klubu iščejo hosteso, se naivno poda v povsem drugačen svet. Zgledna vdova srednjega stanu kljub presenetljivi naravi dela v klubu sprejme najhitrejšo in tudi zadnjo možnost za zaslužek. Težaven začetek ji pomaga prebroditi duhovita sodelavka Luisa in med njima se razvije pravo prijateljstvo. Mikiju, lastniku lokala, je ustrežljiva novinka zadetek v polno. Njeno umetniško ime je Irina Palm. Maggie si dokaže, da še zdaleč ni za staro šaro. Njeno dvojno življenje hitro privabi pozornost njenih opravljivih sosedov, a kljub njihovi zvedavosti uspešno prikriva novi vir zaslužka, celo pred svojim sumničavim sinom. Odkritje pa je neizogibno in Maggie se mora soočiti s hinavskimi obrazi in njihovimi predsodki ter tudi z lastnimi pomisleki. Toda z izjemno vztrajnostjo in pogumom bo njen trud poplačan. Poleg družinske ljubezni bo morda zase našla tudi mnogo več.

Izjava režiserja Sama Garbarskega

Zamisel za projekt
Prijatelj in scenarist Phillip Blasband je predlagal nekakšno nepolitično korektno romantično tragikomedijo. Med nastajanjem zgodbe je postalo jasno, da bo projekt velik finančni zalogaj. Postopek je bil zelo dolg. Scenarij je bil pravzaprav končan še pred ustvarjanjem scenarija za moj prvi celovečerec, The Rashevski Tango. Vedno ista zgodba. Vsi želijo izvirni scenarij, ko pa jim ga dejansko predložiš, se prestrašijo. Po neštetih poskusih je producent Sébastien Delloye predlagal, da film posnamemo v angleščini. Zamisel je dobil pri angleškem producentu, ki ga je spoznal na rotterdamskem festivalu. Pri spremembi scenarija nismo imeli težav, hkrati pa smo izkoristili priložnost za uresničitev novih zamisli. Martin Herron, angleški scenarist, je scenarij priredil izvrstno, s producentom Sébastienom pa sva ga zatem le še izpopolnila.

Neverjetna požrtvovalnost
Maggie je preprosta, ljubezniva in velikodušna ženska. Za seboj nima veliko izobrazbe, ni imela veliko priložnosti za popotovanje. Poročila se je s svojim prvim fantom in mu ostala zvesta, tudi po njegovi smrti. Niti predstavljala si ni, da obstaja takšno delo. Sprejme ga, ker preprosti ne vidi druge rešitve in ker je malce naivna. Izbira je po njenem mnenju povsem nedolžna. Opravlja pač delo, ki ji bo prineslo denar za zdravljenje njenega vnuka Ollyja. Toda poti nazaj zaradi dogovora z lastnikom Mikijem ni. In ker je oseba, ki želi vse narediti po najboljših močeh, postane tudi pri tem delu uspešna. Gre za izjemno požrtvovalnost čudovite ženske. Erotični klub verjetno ni najprimernejši kraj za spoznanje nove ljubezni. Toda zakaj se ne bi dva zaljubila prav na kraju, kjer ljubezen sploh ni predstavljiva?

Maggie med delom
Želel sem prikazati tragikomično plat vsakdanjega življenja. Po drugi strani pa moj namen ni bila reportaža o grdi plati erotičnih klubov. Glede na to, da je lik Maggie neomadeževan in iskren, so temu primerni tudi prizori. Slednji ne prikazujejo neposredno. Zgodbo namreč najbolje ponazarjata Maggiejina obrazna mimika in govorica telesa. V ta namen smo z Marianne pred dejanskim snemanjem opravili številne vaje.

Izbira glavne igralke
Prebral sem članek o Marianne Faithfull in njenem snemanju celovečerca Marie Antoinette v Parizu. S producentom sva se strinjala, da je Marianne zanimiva zamisel. Poslali smo ji scenarij in že dan zatem smo se dogovorili za srečanje. Marianne je bila navdušena nad likom, s Sébastienom pa sva takoj vedela, da bo čudovita Maggie.

Sodelovanje z Marianne Faithfull
Marrianne je naravni talent, prava umetnica. Že od samega začetka mi je dovolila, da ustvarim natanko tako Maggie, kot sem si jo zamislil. Tudi če ji ni bilo všeč besedilo, krilo ali moje videnje prizora, je to vseeno storila. Prava profesionalka je.

Sodelovanje z Mikijem Manojlovićem

Vseskozi sem imel v mislih Mikija. Že med urejanjem finančnega dela projekta v Franciji sem se dobil z njim. Všeč mu je bil scenarij, a zdi se mi, da ni verjel, da bo kdaj ugledal luč. Vseeno sem ga redno obveščal o naših prizadevanjih in napredku in vedno je bil navdušen. Miki živi v Beogradu in nikakor mu ni všeč letenje. Žrtvoval je 26 ur potovanja z vlakom, da se je v Parizu sestal z menoj in Marianne. Ko sem ju videl, kako se gledata, sem vedel, da pred menoj sedi pravi par. Miki se je nato vrnil v Beograd. Znova 26 ur. Res neverjetna predanost tega odličnega in izjemno zabavnega igralca.

Igralska zasedba

Marianne Faithfull (Maggie oz Irina Palm)
Nazadnje se je preizkusila v vlogi avstrijske cesarice Marie Terese v zgodovinski drami Sofie Coppole, Marie Antoinette, in v segmentu Le Marais filma Gusa Vana Santa, Paris Je T'Aime. V svoji 40-letni igralski karieri je razveseljevala tudi obiskovalce gledališč in gledalce pred malimi zasloni. Gostovala je v britanski kultni seriji Absolutely Fabulous. V letih 2004 in 2005 je v Londonu in San Franciscu nastopala v mjuziklu Roberta Wilsona, The Black Rider. Julija 1990 je v Berlinu dopolnjevala igralsko zasedbo v rock operi The Wall. Kot privrženka del Bertolta Brechta in Kurta Weilla je leta 1998 posnela opero The Seven Deadly Sins, ki so jo predstavili v opernih hišah po svetu, tudi v Berlinu, Londonu, Salzburgu in New Yorku.

Leta 1964 je začela pevsko kariero z uspešnico As Tears Go By, ki so ji sledile prav tako uspešne male plošče This Little Bird, Summer Nights in Come and Stay With Me. Leta 1979 je izšel album Broken English, ki je napovedoval začetek nenehnega eksperimentiranja, saj so sledili raznoliki albumi, od rocka do bluesa in jazza, Strange Weather (1987), A Secret Life (1995), Vagabond Ways (1999), Kissin’ Time (2002) in Before the Poison (2005).

Miki Manojlović (Miki)
Njegova filmografija vključuje več kot 40 filmov, ne le domače, srbske produkcije, temveč med drugim tudi angleške in francoske. Leta 2004 je prejel nagrado Pavla Vujisića za življenjsko delo, in sicer za svoj prispevek k jugoslovanski filmski produkciji.

Študiral je dramsko umetnost v Beogradu in že leta 1970 pričel s svojo igralsko kariero. Z vlogo v uspešni drami Emira Kusturice, Otac na službenom putu (Father Was Away On Business) si je leta 1985 priigral mednarodni sloves. Lani je s Kusturico sodeloval tudi v komediji Zavet (Promise Me This).

Filmska ekipa

Sam Garbarski (režiser)
Njegov režiserski prvenec, The Rashevski Tango, se je zavrtel na številnih filmskih festivalih. Leta 2004 je zanj prejel nagrado na filmskem festivalu v Jeruzalemu. Kot režiser se je podpisal tudi pod kratke filme La Dinde (1999), La Vie, La Mort Et Le Foot (2000) in Joyeux Noël, Rachid (2000). Vsi trije so bili odlično sprejeti na mednarodnih festivalih in televiziji. Po 20-ih letih obstoja njegove oglaševalce agencije je leta 1997 pričel tudi sam režirati reklame. Zvrstilo se jih je več kot 50 in mnoge izmed njih so bile nagrajene, tudi v Cannesu, New Yorku in Londonu. Irina Palm je njegov drugi celovečerec.