Instinkt

Vsebina

V umu izvrstnega primatologa Ethana Powella (ANTHONY HOPKINS) je zakopana temačna skrivnost - globoko zakoreninjena uganka, ki je ne morejo razrešiti niti njegova odtujena družina niti možje zakona, ki so ga našli in vtaknili v okove zaradi brutalnih umorov dveh paznikov v pragozdovih Ruande. Izjemno izobraženi in prefinjeni Powell je svojo resnico našel v letih preučevanja gorskih goril - uspelo mu je, da je živel z njimi v divjini, saj so ga gorile sprejele za svojega.
Powell, ki že leta ni spregovoril niti besedice, se sedaj nahaja v zaporu za poblaznele kriminalce. Z njegovim primerom se prične ukvarjati ambiciozni psihiater Theo Caulder (CUBA GOODING, JR.), ki je pripravljen postaviti na kocko celo svoje življenje, samo da bi se dokopal do spoznanja, kaj je Powella pahnilo v norost. Nazadnje se oba moža podata na nenavadno popotovanje, ki ga podžiga nenasitna želja najti resnico, ne glede na to, kakšne posledice bi to iskanje utegnilo imeti.
"Caulderja ta primer, o katerem so na dolgo in široko poročali mediji, takoj pritegne. V njem vidi možnost za uveljavitev v svojem poklicu, saj bi o antropologu morda lahko napisal celo knjigo," pravi Cuba Gooding jr. "Zato prosi, naj mu ga dodelijo. Sprva naj bi raziskal samo njegovo ozadje, ko pa odkrije, kako zanimiv pravzaprav je, ga pograbi z obema rokama, saj ve, da bi si z njegovo pomočjo lahko ustvaril ime." Režiser Jon Turteltaub dodaja: "Nad Theom bdi mentor Ben Hillard (Donald Sutherland), ki si želi, da bi Theo postal pravi profesionalni izvedenec. Oba sta izvrstna v tem, kar počenjata, celo kar zadeva ambicije, moč in sposobnosti. Izpolnjujeta želje naših očetov, ki so nam govorili, naj se izkažemo z dobro službo in urejeno družino - in da se poigravajmo znotraj sistema tako, da bomo postali zmagovalci. Theo vstopi v ta svet in kmalu postane pravi grabežljivec." Prvo seanso s Powellom Caulder opravi v sobi za zaslišanje zatiralskega, najstrožje varovanega zapora Harmony Bay, ki je na robu zmogljivosti. Powell se uklenjen usede, umakne vase in ne želi govoriti z nikomer. Ker ga njegova molčečnost spravlja v vse hujši obup, se Theo zateče po pomoč k Powellovi odtujeni hčerki Lyn (Maura Tierney). "Lyn je ženska, ki se znajde v precepu bodisi rešiti samo sebe pred ponovnim odprtjem hude rane, ki jo je povzročila očetova odstotnost, bodisi se predati nalogi očeta nekako znova povrniti v realnost," pripoveduje Tierneyeva. "Moj lik je Powell že prizadel. Sedaj se mora odločiti, ali naj se povsem oddalji od njega ali pa naj tvega in skuša ugotoviti, ali bi lahko ponovno navezala stike. Theo jo prepriča, da se splača poskusiti in ga rešiti." Theo s Powellom počasi le napreduje. Zaupa mu nekaj svojih spominov na Ruando, o ljudeh, ki si zgolj prisvajajo in tistih, ki puščajo reči takšne, kot so, posreduje mu revidirano zgodovino človeštva in mu pojasni, kako smo ljudje zašli na stranpot in kako smo prišli do točke, na kateri se nahajamo sedaj. "Ethan Powell najde stik s Theom Caulderjem, ker v njem vidi mladega Ethana Powella. Žene ga delo, je ambiciozen in z ljudmi nima prav veliko stikov," razlaga Anthony Hopkins. "Nekaj na tem mladem možu nanj naredi vtis, zato se mu zazdi, da bi mu morda lahko zaupal svojo zgodbo in on bi jo potem posredoval dalje."
Ko se Caulderjevo vedenje o Powellu poglablja, ga njegova zgodba vse bolj prevzema. Spremeni se tudi njun odnos: nasproti si ne sedita več psihiater in pacient, ampak učenec in učitelj. "Theo si skuša s študijo o pacientu Ethanu Powellu zagotoviti napredovanje, a Powell ga na koncu prisili, da znova razmisli o sebi in se poglobi v vprašanje, kaj je bistvo človeške biti," razmišlja Gooding.

O snemanju

Na vprašanje, kaj ga je pritegnilo k Instinktu, režiser Jon Turteltaub razlaga: "Ni šlo le za izjemno lepo napisan scenarij, zastavljal je tudi ogromno zanimivih vprašanj o človeštvu in svetu, v katerem živimo. Film se mi zdi zabaven in provokativen na način, ki bo navdihnil občinstvo, da bo razmišljalo o prioritetah, ki jih postavljamo sebi in drugim." Čeprav je knjiga Daniela Quinna Ishmael navdihnila Instinkt, ne gre za njeno priredbo. Ko je producent Michael Taylor prebral knjigo, mu je bila všeč in je naprosil še svojo sodelavko Barbaro Boyle, naj jo prebere. Tudi njej se je zdela krasna, a je pritrdila Taylorjevim dvomom, ali jo je sploh moč spremeniti v film. "Knjiga je zelo didaktična," razlaga Taylor. "Gre za filozofsko knjigo z dialogom med človekom in gorilo."
Boylova dodaja: "Pravi izziv se je skrival v tem, kako prevesti knjigo v filmski jezik in pri tem ohraniti tisto, kar se je Michaelu zdelo najpomembnejše - sporočilo knjige." Dvojica jo je tako dala v branje dolgoletnemu prijatelju, scenaristu Geraldu DiPegu, ki je napisal že scenarij za njuno uspešnico Fenomen. DiPego je prebral knjigo, ki ga je zelo ganila. "Bila je pravo emocionalno doživetje, ker te prisili v razmišljanje in ti zlomi srce." V scenariju jo je spremenil v povsem drugačno dramo z drugimi liki, a vseeno vključil določene filozofije oziroma ideologije, ki jih je moč najti v knjigi.
Boylova in Taylor sta potem prejela telefonski klic Jona Turtletauba: "Slišim, da imata najboljši scenarij v mestu," jima je dejal. In ker je trojica že posnela skupaj Fenomen, so se seveda rade volje ponovno lotili novega projekta.
Snemanje je potekalo na Jamajki, Zahodnoindijskem otočju, v Orlandu na Floridi in v losangeleških studiih. Čeprav se del filma dogaja v Ruandi, filmski ustvarjalci tam niso mogli snemati. Vse prizore z živalmi je nadzirala AMERICAN HUMANE SOCIETY. V prizorih, kjer naj bi se z živalmi nasilno ravnalo, so bile uporabljene animatronične lutke, delo priznanega strokovnjaka na tem področju Stana Winstona.

O igralcih

ANTHONY HOPKINS (Ethan Powell) je prejel Oscarja za upodobitev Hannibala Lecterja v Ko jagenjčki obmolknejo, nakar je prejel nominacije še za nastope v Ostankih dneva in Nixonu ter bil imenovan za najboljšega igralca za vlogo v Ostankih dneva s strani Britanske akademije filmske in televizijske umetnosti. Hopkins je nastopil tudi v Deželi senc Richarda Attenborougha ter za vlogo prejel več nagrad ameriških kritikov. Poleg tega je prejel še dva Emmyja: za Lindberghovo ugrabitev, kjer je upodobil Bruna Hauptmanna, ter za Bunker, v katerem je igral Adolfa Hitlerja.
Med njegovimi filmi so še Howardov kot Jamesa Ivoryja, Dracula Francisa Forda Coppole, Jesenska pripoved, Življenje s Picassom, Zorro - zakrinkani maščevalec, Ko pride Joe Black, The Road to Wellville, 84 Charing Cross Road, Bounty, Človek slon, Magic in Najdaljši most. Hopkins je kot režiser debitiral z Augustom, priredbo Strička Vanje Čehova, za katerega je napisal glasbo.
Rodil se je v Port Talbotu v Walesu in je začel igrati pri 17.letih v neki amaterski gledališki skupini. Tako je dobil štipendijo na Waleškem kolidžu za glasbo in gledališče v Cardiffu, kjer je študiral dve leti. Leta 1958 se je priključil britanski vojski. Dve leti je delal kot uradnik pri Kraljevski artiljeriji. Leta 1960 se je priključil Manchester Library Theatre kot eden od menedžerjev, nakar je odšel k Nottingham Repertory Company, kjer so mu priporočili, naj se še posveti študiju igre. Leta 1961 je šel na avdicijo za sprejem na londonsko Kraljevsko akademijo dramskih umetnosti. Sprejeli so ga, dobil pa je tudi štipendijo. Diplomiral je leta 1963 in se takoj priključil Phoenix Theatre v Leicestru. Potem je igral v Liverpool Playhouse in v Hornchurch Repertory Company. Leta 1965 so ga povabili na avdicijo k siru Lawrencu Olivierju, ki je bil takrat direktor Narodnega gledališča pri Old Vicu. Čez dve leti je bil Hopkins že Olivierjeva zamenjava v Strindbergovi drami Ples smrti.
Na filmu je debitiral leta 1967, igral je Riharda Levjesrčnega v z oscarjem nagrajenem Levu pozimi, v katerem sta igrala Peter O"Toole in Katherine Hepburn. Za nastop je prejel britansko različico oscarja. 31.decembra 1992 so ga povzdignili v Viteza. Slovesna podelitev naslova je bila v Buckinghamski palači 23.februarja 1993.

CUBA GOODING, JR. (Theo Caulder) je eden najbolj karizmatičnih sodobnih igralcev, ki vedno priklene nase oči gledalcev. Nazadnje smo ga videli v Življenju po življenju z Robinom Williamsom, lani pa v Bolje ne bo nikoli z Jackom Nicholsonom, Helen Hunt in Gregom Kinnearjem. V filmski industriji se je uveljavil z upodobitvijo živahnega, gobezdavega profesionalnega nogometaša Roda Tidwella v uspešnici Jerry Maguire. Zanjo je prejel oskarja za stransko vlogo in se številne druge nagrade: Screen Actors Guild Award, Chicago Film Critics Award, Broadcasters Film Critics Award, ShoWest Award, Blockbusters Film Critics Award,Blockbuster Entertainment Award, Black Oscars Award ter American Comedy Award. Vloga mu je prinesla tudi nominacijo za zlati globus v kategoriji najboljši stranski igralec. Pred Jerryjem Maguirejem je opozoril nase že z debitantskim nastopom v Fantih iz soseščine Johna Singeltona leta 1991, leto kasneje pa je nastopil v Zadnjih dobrih možeh z Jackom Nicholsonom, Tomom Cruiseom in Demi Moore. Tudi ta drama je prejela več nominacij za oskarja.

DONALD SUTHERLAND (Ben Hillard) je eden najbolj delavnih in vsestranskih filmskih igralcev. S svojo nenavadno eleganco je pridal svojstven pečat več kot 100 filmom, od politične satire Roberta Altmana M*A*S*H, intimne drame Roberta Redforda Navadni ljudje, subtilne zapletenosti Kluta Alana Pakule do ekscentričnega romanticizma Fellinijevega Casanove. Rodil se je v St. Johnu v Kanadi. Pri štirinajstih se je začel udinjati kot disc - jockey in si v bližnji okolici prislužil prve pohvale za prepričljivo upodobitev Scrooga v Dickensovi A Christmas Carol. Na gledališke deske je prvič stopil na Univerzi v Torontu. Z nastopom v Viharju je pritegnil pozornost Herberta Whitakerja, takrat kritika pri Toronto Globe and Mail, ki mu je predlagal, naj se resno posveti igralski karieri, ne pa, kot je hotel sam, karieri inženirja. Upošteval je njegov nasvet. Še pred diplomo se je preselil v London in študiral na Royal Academy of Dramatic Arts. Na londonskih odrih je debitiral v August for the People z Rexom Harrisonom in Rachel Roberts. Naslednjih nekaj let je nastopal na televiziji in v gledališču. Leta 1964 je s producentom Paulom Maslanskym podpisal pogodbo za igralski filmski prvenec The Castle of the Living Dead. Sledil mu je krajši niz grozljivk, med njimi Die! Die! My Darling s Tallulah Bankhead. Njegov štirinajsti film pa mu je prinesel mednarodno slavo in sicer je bil to "M*A*S*H". Med ostalimi velja omeniti še denimo Povratni ogenj, Čas za ubijanje, Izbruh, Razkritje, Šivankino uho, Threshold, Bethune, Six Degrees of Separation, JFK, A Dry White Season, Eye of the Needle, The Assignment, Don't Look Now in The Day of The Locust."
Leta 1993 je na ameriški televiziji debitiral v priredbi romana Johna Steinbecka The Winter of Our Discontent. Nastopil je še v dveh televizijskih projektih, ki sta bila deležna pohvalnih ocen kritikov: miniseriji The Oldest Living Confederate Widow Tells All z Diane Lane in Anne Bancroft ter Citizen X s Stephenom Reo. Za nastop v Citizen X je prejel tako emmyja kot zlati globus za najboljšega stranskega igralca. Minulo jesen je nastopil ob Billyju Crudupu v Without Limits Roberta Towneja in za nastop prav tako prejel nominacijo za zlati globus v kategoriji najboljši stranski igralec. Na losangeleških odrih je debiriral v Enigma Variations.

MAURA TIERNEY (Lyn Powell) je nazadnje nastopila v Naravnih silah ob Benu Afflecku in Sandri Bullock, pred tem pa so bili njeni soigralci John Travolta, Emma Thompson in Adrian Lester v satiri Primary Colors Mika Nicholsa. Igrala je tudi nekdanjo ženo Jima Carreya v uspešnici Ti, ti lažnivec. Nastopila je še v filmih Izvirni strah, Bele peščine, The Temp, Fly By Night in The Linguini Incident. Televizijske gledalce je osvojila s šarmom in komično nadarjenostjo v NewsRadio. Nastopila je tudi v televizijskem filmu Out of Darkness ter nadaljevankah The Van Dyke Show in "704 Hauser Street. Diplomirala je na Newyorški univerzi.

O filmskih ustvarjalcih

JON TURTELTAUB (režiser) je eden najsijajnejših novih hollywoodskih režiserjev, ki je očaral občinstvo s svojimi mogočnimi in čustvenimi filmi. Leta 1988 je bil režiser sedme epizode nadaljevanke From the Earth to the Moon, ene najpomembnejših in najuspešnejših nadaljevank v ameriški zgodovini, ki pripoveduje o ameriškem osvajanju vesolja. Turteltaub je za svoje delo prejel nominacijo za Directors Guild Award, sama nadaljevanka pa je prejela deset emmyjev in zlati globus za najboljšo televizijsko nadaljevanko. Turtletaub je za Disney režiral štiri uspešne filme, Fenomen, v katerem so igrali John Travolta, Robert Duvall, Forest Whitaker in Kyra Sedgwick, presenetljivo uspešnico Cool Runnings, Ko si spal s Sandro Bullock in 3 Ninjas. Rodil se je v New Yorku in odraščal na Beverly Hilsu. Diplomiral je na univerzi Wesleyan v Connecticutu in doktoriral pri The USC Film School. Njegov oče Saul Turteltaub je zelo uspešen televizijski producent.
Njegov naslednji film je remake japonskega Shall We Dance s Tomom Hanksom v glavni vlogi. Snemati naj bi ga začeli jeseni leta 2000.

GERALD DIPEGO (scenarij) je napisal scenarije za Fenomen, Ljubezen v steklenički, Sharkey's Machine, Keeper of the City in še 20 drugih, večinoma televizijskih scenarijev. Je tudi avtor petih knjig: Cheevey, Keeper of the City, Shadow of the Beast, Forest Things in With a Vengeance.
Iz novinarstva je diplomiral na Univerzi Illinoisa, kot novinar delal v Illinoisu in Michiganu, poučeval na srednji šoli in se potem preselil v Chicago, da bi pisal scenarije za poslovne in poučne filme. Svoje zgodbe je najprej prodal reviji Redbook. Leta 1970 se je z družino preselil v Los Angeles in začel delati kot filmski scenarist. Ima dva sina in sedaj z ženo Christine, oblikovalko oblačil in nakita, živi v Santa Monici.

PHILIPPE ROUSSELOT, A.F.C. (kamera) je prejel oskarja za svoje delo pri filmu Reka poje mi Roberta Redforda. Nominiran je bil tudi za najboljšo kamero v filmih Henry in June ter Hope and Glory. V oko svoje kamere je ujel še filme: Mary Reilly, Intervju z vampirjem, Nevarna razmerja, Nisva angela, Kraljica Margot, Smaragdni gozd, Flesh & Bone, Sommersby, The Bear ter Too Beautiful For You.
Rodil se je v Meurthe-et-Moselle v Franciji in kariero pričel kot asistent Nestorja Almendrosa pri "My Night at Maud's (1969) in drugih filmih Erica Rohmerja. Je eden najbolj nadarjenih francoskih kamermanov. Cesarja je prejel za kultni klasiki Diva (1981) in Therese (1986).
Kot režiser je debitiral z The Serpent's Kiss. V glavnih vlogah so nastopili Ewan MacGregor, Greta Scaachi, Pete Postlethwaite, Richard E. Grant, Carmen Chaplin in Donald McCann.