Kolosej
Film distribucije Cenex

Hurikan

drama
Na sporedu od: 20.4.2000, Kolosej Ljubljana
2h 5min / 125min
Scenarij: Dan Gordon
Režija: Norman Jewison

O zgodbi in nastajanju filma

27. maja 1967 je porota na sodnem procesu proti Rubinu Hurikanu Carterju in njegovemu mlademu oboževalcu razsodila, da sta kriva po vseh treh točkah obtožnice, ki ju je bremenila krvavega poboja treh belcev v zanikrnem lokalu v Carterjevem rojstnem mestecu Paterson, New Jersey. Obsojena sta bila na trikratno dosmrtno ječo, medtem ko je tožilec zahteval smrtno kazen. Med porotniki ni bilo niti enega predstavnika črne rase, dokazi so se s strani policije zbirali z izsiljevanjem in podkupovanjem očividcev in celoten postopek je bil izrazito rasistično obarvan. Carterja in njegovega sotrpina Artisa so vrgli v ječo, kjer sta preživela skupaj 34 let; Carter 19, Artis pa 15, potem ko je bil decembra 1981 pogojno izpuščen na svobodo.
Zgodba Rubina Carterja, ki si je vzdevek Hurikan nadel pozneje v svoji bliskoviti boksarski karieri srednje kategorije, pa se je začela že veliko prej. Podrobno jo je opisal v svoji biografiji v zaporu, izšla pa je septembra 1974 z naslovom Šestnajsta runda. V njej je nazorno in brez pretiravanj opisal svoje otroštvo, pot do uspeha v boksu, aretacijo, sojenje in obsodbo, predvsem pa detektive iz mesteca Paterson, ki so prisilili oba očividca Alfreda Bella in Arthurja D. Bradleyja k lažnim pričanjem, za kar sta bila deležna nagrade v višini 10.000 dolarjev in prizanesljivega obravnavanja njunih kriminalnih dejanj. Verjetno so knjiga in pa seveda glasni protesti mnogih znanih ljudi pripomogli k razveljavitvi obtožnice s strani vrhovnega sodišča države New Jersey z obrazložitvijo, da je tožilec prikrival dokaze, ki bi govorili v prid obrambe. Toda pravici je bilo zadoščeno le za kratek čas. Na drugem sojenju decembra istega leta so tožilcu dovolili, da je kot motiv za umore prikazal rasno nestrpnost in maščevanje, in Carterja in Artisa so ponovno spoznali za kriva. Čeprav so leto poprej Artisa pogojno izpustili, pa je avgusta 1982 vrhovno sodišče New Jerseyja z odločitvijo 4 proti 3 zavrnilo Carterjevo prošnjo za tretje sojenje. Šele novembra 1985 je vrhovni sodnik H. Lee Sarokin (v filmu ga v nekaj minutah briljantno zaigra veteran Rod Steiger) zavrnil obtožnico drugega sojenja, češ da je večkrat hudo kršilo ustavne pravice in odločil, da so vse obtožbe temeljile bolj na rasizmu kot na razumu in bolj na prikrivanju dokazov kot na njih razkritju. Sodnik Sarokin je državi tudi svetoval, naj tretjega sojenja ne sproži, ampak obsojena takoj spozna za nedolžna. Do formalnega konca pa je moralo preteči še dobri dve leti in pol, dokler ni okrajni sodnik s podpisom dokumenta o razveljavitvi obeh obsodb končal 22 let trajajočo sago Rubina Hurikana Carterja v dobro pravice in... resnice.
Zgoraj opisana kronologija njegove zaporniške dobe pa še zdaleč ni bistvo pričujočega filma. Resnico o sebi in o svojem življenju je Rubin Carter razkril že v svoji avtobiografiji. Brez olepševanja je opisal svoje odraščanje, brez poveličevanja je z besedo prikazoval svojo izjemno boksarsko pot, ki jo je prekinil po krivem izgubljeni boj (s sporno sodniško odločitvijo) s svetovnim prvakom v srednji kategoriji Joeyjem Giardello. Zelo odkrito in prepričljivo je slikal svojo spreobrnitev od prepričanja, da mu svobodo lahko prinese fizična sila iz časov, ko je svoje telo spremenil v borilni stroj do popolne duhovne izolacije v zaporu in filozofije, da ne živi več v telesu in srcu, živi le še v svoji zavesti in duhu.
Ničesar več ne pričakujem. Ničesar več ne potrebujem. Ne jutrišnjega dne, ne svobode, ne pravice. Na koncu bo ječa izginila. Ne bo več Rubina, ne bo več Carterja. Ostal bo samo Hurikan, za njim pa... nič.
Tako se konča njegova knjiga, film pa ne. Čeprav je imela na marsikoga izredno močan vpliv, tako na ustvarjalce filma kot na mladega Lesro, katerega zgodba se občuteno prepleta s Hurikanovo od trenutka, ko jo prebere, je knjiga nadgrajena z usodo in prizadevanji Lesre in njegovih treh prijateljev in skrbnikov, da Hurikanu končno zagotovijo pravično sojenje in izpustitev iz zapora. Štirim povsem navadnim ljudem - v primerjavi z bolj ali manj znanimi osebnostmi, ki so za daljši ali krajši čas podpirali Carterjev boj za pravico, so Kanadčani Sam, Terry in Lisa ter seveda mladi Lesra iz Brooklyna, čisto navadni sleherniki - je z neomajno voljo, vztrajnostjo in neizmernim zaupanjem uspelo, kar ni uspelo kopici odvetnikov, pa tudi Bobu Dylanu ne.
Njegova pesem Hurricane večkrat dopolni filmsko pripoved. Producent Armyan Bernstein (Beacon Communicatons) pravi, da si je želel narediti film po Carterjevi zgodbi vse od trenutka, ko je prvič slišal to pesem. Ko pa je zvedel, da so na voljo filmske pravice za njegovo zgodbo po avtobiografiji, je vedel, da je sanje mogoče uresničiti. Hkrati pa je leta 1991 izšla knjiga izpod peres dveh kanadskih ljudi velikih src Sama Chaitona in Terryja Swintona Lazarus and the Hurricane, v kateri sta podrobno opisala svojo, Lisino in Lesrino trnovo pot prizadevanja za osvoboditev Hurikana, in ki sta se prav tako potegovala za možnost posneti film po Hurikanovi zgodbi. Če ob njih omenimo še samega Denzela Washingtona, ni težko razumeti uspeha filma tako pri kritikih kot gledalcih. Zmagal je sicer Armyan Bernstein, ki pa je k filmu pritegnil vse prej omenjene, skupaj z Danom Gordonom (Murder in the First) napisal scenarij, pridobil Denzela Washingtona za naslovno vlogo (kar sploh ni bilo vprašanje) in Normana Jewisona na režiserski stolček in snemanje se je lahko začelo.

O režiserju

Norman Jewison je dobitnik prestižne nagrade Irvin Thalberg za življenjsko delo (1999) in je s svojimi filmi, za katere je prejel kar 45 nominacij za oskarje, že večkrat dokazal, da ima enkratno nadarjenost za realistično in prepričljivo prikazovanje socialno pomembnih in težkih tem širokim množicam. Hurikan na nek način tvori trilogijo njegovih del, ki govorijo o rasnih krivicah - The Heart of the Night (1967), A Soldier"s Story (1984) in zdaj Hurikan (1999).
Vedno sem iskal zgodbe, ki odsevajo socialne in človekoljubne teme, kajti prepričan sem, da je film literatura te generacije, pripoveduje Jewison.
S Hurikanom sta Washington in režiser dobila priložnost, da znova delata skupaj, saj je bil Jewisonov A Soldier's Story prvi celovečerni film Denzela Washingtona.
Jewison se je rodil v Torontu v Ontariu. V vrstah kanadske kraljeve mornarice je sodeloval v 2. svetovni vojni, po vrnitvi pa je dokončal študij umetnosti na Victoria College univerze v Torontu. V rojstnem mestu se je najprej 6 let udinjal televizijski družbi CBC, potem pa so ga povabili v New York, kjer je za CBS režiral serijo Your Hit Parade. Leta 1962 se je prvič lotil režije celovečernega filma s komedijo 40 Pounds of Trouble s Tonyjem Curtisom. Kot neodvisni filmski ustvarjalec pa je režiral klasiko The Cincinnati Kid s Steveom McQueenom.
Radi se ga spominjamo po prodorni satirični komediji Rusi prihajajo, pa po stilno perfekcionističnem Afera Thomasa Crowna, po erotično misterioznem In The Heat of the Night, ki je prejel kar 5 oskarjev (tudi za najboljši film) leta 1967, in po z jezno ironijo polnem And Justice for All z Alom Pacinom.
Na filmsko platno je uspešno prenesel rock opero Jesus Christ Superstar, kritiki ga cenijo po nenavadni in prodorni ZF akcijski drami Rollerball in odmevni F.I.S.T., leta 1984 pa je režiral Vojakovo zgodbo po istoimenski igri Charlesa Fullerja, ki je bila nagrajena s Pulitzerjevo nagrado. Z romantično komedijo Moonstruck se je nekako vrnil k svojim začetkom in igralkama Cher in Olympii Dukakis prinesel oskarja.
Podpisal se je še pod filme In Country, Other People's Money, Only You in Bogus. Pri Hurikanu je sodeloval tudi kot producent.

Denzel Washington kot Rubin Hurikan Carter

Za vlogo pobeglega sužnja v Slavi (Glory) Edwarda Zwicka je dobil oskarja za stransko vlogo, za vlogo južnoafriškega borca za svobodo Stevena Bika v Cry Freedom je bil nominiran za oskarja, kar je ponovil z vlogo črnega aktivista v drami Spikea Leeja Malcolm X. Z istim režiserjem je sodeloval tudi pri filmu Mo Better Blues in s svojo vlogo spet navdušil kritike.
Vsekakor je mogoče trditi, da igralec nikoli ni zares razočaral, najsi je zaigral v dramah, kot sta He Got Game ali Pravi pogum (Courage Under Fire spet z Edwardom Zwickom), v psiholoških trilerjih Škrlatna plima, Pelikanovo poročilo ali novejšem Zbiralcu kosti, ali pa v komedijah in melodramah kot sta Veliko hrupa za nič Kennetha Branagha in The Preacher's Wife z Whitney Houston. Odlično je zaigral v črni kriminalki Devil In a Blue Dress in v opazni drami Jonathana Demmeja Philadelphia.
Rad sodeluje tudi pri projektih za otroke, saj je bil za naracijo v The Legend of John Henry nominiran za grammyja in nagrajen s strani NAACP Image za svojo vlogo v animiranem otroškem filmu Happily Ever After: Rumpelstiltskin.

V vlogi bistrega in vztrajnega mladeniča Lesre Martina, ki se odloči pomagati svojemu vzorniku Hurikanu nastopa Vicellous Reon Shannon. Videli smo ga lahko v televizijskih serijah Newyorška policija, Chicago Hope in Miza za pet, pa tudi v ABC-jevi seriji Nevarna srca (Dangerous Minds). Igral je v celovečercu Mighty Ducks 2, ponosen pa je na svojo vlogo v z oskarjem nagrajenem kratkem filmu Kangaroo Court ob Gregoryju Hinesu.

V vlogah treh neomajnih Kanadčanov, Lesrinih skrbnikov in prijateljev, Terryja, Sama in Lise, igrajo Anglež John Hannah, ki smo ga pred kratkim videli v uspešnici Mumija, pa v romantični komediji Štiri poroke in pogreb in mnogih drugih; Liev Schreiber, ki je iz uspešnih grozljivk Krik in Krik 2 presedlal na bolj resne vloge v Hamletu (za družbo Miramax) in A Walk on the Moon, videli pa ga bomo v prihajajočem Spring Forward Toma Gilroyja; in Deborah Kara Unger, ki se jo verjetno najbolj spominjamo po vlogi v kontroverznem Trku Davida Cronenberga, pred kratkim pa v temačni Igri Davida Fincherja ob Michaelu Douglasu in v trilerju Payback ob Melu Gibsonu.

Komentarji

24.1. 2005 ob 21:40

film je izredno dober ocena 10

— boro
24.1. 2005 ob 23:14 zvezdica

Film The Hurricane je eden boljših filmov nasploh. Denzel Washington imenitno odigra svojo vlogo. Prav tako pa je realno prikazan odnos do črncev v tistih časih. Skratka brez besed.

— Brez besed
25.1. 2005 ob 22:40

ta film je en najbolsih filmou kr sm jih kdaj gledala!ful dobr je narjen pa ze sama hurikanova zgodba je ful dobra pa taka kruta da loh sam recm d je film vredn cene vstopnce.js ga priporocam usem.

— hurikan
3.12. 2005 ob 10:32 zvezdica

jaz mislim da je ta film eden dalec najboljsih ki sem jih gledal, denzel washington je odigral zelo dobro ker je po mojem dalec najboljsi igralec v svetu slavnih. v filmu je dobro prikazan rasizem ki je vladal takrat in se v nekih merah tudi danes, zares dober film

— jimmy
11.8. 2006 ob 18:46

ta film mi je najbolši film kar sem jih gledal do danes

— Tinček
6.12. 2009 ob 19:38

ta film je bil najbolši kar sem jih kdaj gledala. !!

— ana

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.