Kolosej
Film distribucije Cenex

Zvestoba do groba

komedija
Na sporedu od: 20.7.2000, Kolosej Ljubljana
1h 53min / 113min
Scenarij: D. V. Devincentis, Steve Pink, John Cusack, Scott Rosenberg
Režija: Stephen Frears

Zgodba

V tej zajedljivi komediji je Rob Gordon (John Cusack) lastnik propadajoče prodajalne s ploščami v Chicagu, v kateri prodaja glasbo na staromoden način - na vinilu. Je samooklicani glasbeni zasvojenec, ki preživlja dneve v Championship Vinyl s sodelavcema Dickom (Todd Louiso) in Barryjem (Jack Black). Čeprav se lahko pohvalijo z enciklopedičnim znanjem pop glasbe in so povsem predani glasbeni sceni, saj za malo malico sestavljajo lestvice petih najboljših skladb glede na najrazličnejše teme, se Johnu ljubezenski življenjski ritem zatakne kot igla na pokvarjeni plošči, ko ga da na čevelj dolgoletno dekle Laura (Iben Hjejle). Primoram se je poglobiti v svoje spodletele romance in iskanja sreče, nazadnje pa je, čeprav se upira z vsemi štirimi, narediti še usodni korak v zrelost.

Scenaristom in koproducentom Johnu Cusacku, D.V. DeVincentisu in Stevu Pinku se je ponudila priložnost za veliko platno prirediti roman High Fidelity po uspehu Plačanca, ki ga je trojica posnela skupaj. Cusack projekt opisuje kot "komedijo o možeh in njihovih medsebojnih odnosih in odnosih do žensk. Gre za nekakšne moške izpovedi."

DeVincentis dodaja: "Vsi, ki preberejo knjigo Nicka Hornbyja, pravijo, da pripoveduje o njih. Teme, ki se jih loteva, so univerzalne. Mislim, da smo si jo zato izbrali na naslednji projekt." Medtem ko se moški lahko do potankosti poistovetijo z Robom, glavnim likom, in njegovimi komičnimi, včasih celo bolečimi prizadevanji odkrivanja lastnega bistva, je zgodba všeč tudi ženskam. "Na zelo zabaven način izpostavlja očitne napake, ki jih delajo ljudje, kako se z njimi spopadajo oziroma, kar je še pomembneje, kako se z njimi ne spopadajo," razlaga DeVincentis. "Po mojem ženske zgodbo preberejo z zadovoljstvom, saj razgalja trapasto moško naravo in jim posreduje drugo plat tistega, kar so že doživele."

Ne le, da so tematike v zgodbi univerzalne, ima tudi junake iz mesa in krvi, krasno glasbo in je prepredena s krasnimi humornimi vložki. "Roman Nicka Hornbyja je bil knjižna uspešnica," pravi Cusack, "to pa zato, ker je zelo zabaven, a hkrati zelo odkritosrčen."

Za scenarij Pink pravi: "Komedija vžge zaradi dobrih likov, njihovih pogledov na svet in življenje. Če smo dobro opravili delo in so naši liki pristni, gre v veliki meri zaslugo pripisati Nicku Hornbyju. Njegovo poznavanje ljudi je ena glavnih privlačnosti filma."

Producenta Tim Bevan in Rudd Simmons sta privolila v sodelovanje, potem ko je pogodbo za režijo podpisal Stephen Frears. Kot se spominja Simmons: "Stephen Frears mi je poslal izvod scenarija in pripisal vprašanje, če bi bila s Timom Bevanom pripravljena film producirati. V scenariju je mrgolelo zabavnih in natančno izrisanih likov, med katerimi je tudi mesto Chicago. Stephen res zna za veliko platno oblikovati čudovito prepričljive like in kraje. On in scenarij sta se zdela prava tema in vedel sem, da zato moram biti zraven."

Taisti elementi so pritegnili tudi režiserja Stephena Frearsa: "Zgodba je zelo zabavna, večplastna, ironična, z liki se je moč zlahka poistovetiti. Pogosto me je spravila v smeh. Po mojem res posreduje resnico o moških."

O snemanju

Snemati so začeli v Chicagu. V romanu je dogajanje postavljeno v London, a so scenaristi hitro dognali, da kraj dogajanja ni bistven, bistveni elementi so liki in neposrednost ter nezlaganost tematik, ki se jih loteva roman. "Pogovarjali smo se z Nickom Hornbyjem," razlaga Cusack, "ki je dejal: Moja knjiga nima dosti veze z geografijo. Je dosti več kot to."

Tako kot severni London je tudi Chicago razgibano mesto delavskega razreda. Ima živahno glasbeno sceno in plejado majhnih klubov in barov. "Za razliko od Los Angelesa, kjer se zdi, da se vse odvija zunaj, se v Chicagu ljudje srečujejo v starih opečnatih stavbah, ki so jih spremenili v obedovalnice in bare," pravi Steve Pink. "Chicago je po vzdušju zelo podoben izvirnemu kraju dogajanja. Zdelo se nam je nekaj samo po sebi umevnega, da dogajanje postavimo sem, saj ga vsi dobro poznamo. Kar zadeva kraj dogajanja, smo zgodbi lahko vdahnili avtentičnost."

Cusack se strinja: "Stoodstotno sem se lahko identificiral s knjigo. Poznal sem vse kraje in ljudi. Samo cockneyskega naglasa niso imeli. Zato je bila relokacija mačji kašelj.pa še Nickov blagoslov zanjo smo imeli."

Režiserju Frearsu se je tudi kaj hitro zazdelo, da je bilo zaradi tega dogajanje v filmski zgodbi še bolj pristno. "Scenaristi so ves čas imeli v mislih lastno odraščanje, Chicago pa tudi zelo dobro poznajo. Scenarij je zares napisan iz srca."

A za Frearsa je bila sprememba kraja dogajanja pomembna še zaradi enega razloga - glavnega igralca Johna Cusacka. "Ko se je porodila misel, da bi John nastopal v osrednji vlogi, so dogajanje postavili v Chicagu. Meni se je zdela misel, da bo John osrednji lik, prav všeč. Bil je kot nalašč za vlogo. Zaradi njega je film oživil na čisto poseben način."

Cusack in Frears sta prvič sodelovala leta 1990 pri The Grifters. "Od takrat sva ohranjala stike," pravi Cusack, "saj sva se spoprijateljila. Poslali smo mu scenarij, misleč, da nas bo seveda zavrnil, a je rekel, da želi biti zraven. Ne zgodi se prav pogosto, da delaš z režiserjem takega kalibra."

O Cusacku v glavni vlogi Frears pravi: "Zdi se mi, da si je želel posneti nekaj takega; že nekaj let si je želel dati duška. Tako čudovit igralec je in zares razume svet svojega lika. Sploh ne morem natanko povedati, kje se Rob konča in začne John."

Lik Roba lahko opišemo kot zapletenega slehernika. "Rob je lik, ki mu lahko oprostimo, ker je odkrit celo takrat, ko večina ljudi ni in zato je potreben precejšen pogum. Počne sicer marsikaj dvomljivega, a če smo čisto pošteni, je to značilno za skoraj vse moške."

Pred kamero

John Cusack (Rob) je leta 1997 debitiral kot koscenarist in koproducent filma Plačanec, v katerem je igral tudi glavno vlogo. Potem je igral v akcijski uspešnici Con Air - Letalo prekletih, Vrtu dobrega in zla Clinta Eastwooda, Pushing Tin ter posodil glas Dimitriju v risanki Anastazija. Leta 1996 je igral v Golem mestu (City Hall) z Alom Pacinom. Predtem je opozoril nase kot prebrisan mlad slepar v The Grifters Stephena Frearsa in si prislužil pohvale z nastopi v Eight Men Out, Say Anything in The Sure Thing Roba Reinerja. Cusack je potem delal z Reinerjem še pri Stand by Me, v katerem je igral stransko vlogo. Med njegovimi filmi so še Fat Man and a Little Boy Rolanda Joffeja, True Colors, Shadows and Fog ter Bullets over Broadway Woodyja Allena, Igralec Roberta Altmana, The Road to Welville Alana Parkerja in Bob Roberts Tima Robbinsa. Med njegovimi zgodnejšimi filmi so Zemljevid človeškega srca, Razglednice z roba in Money for Nothing.

S scenaristoma Plačanca Stevom Pinkom in D.V. DeVincentisom je ustanovil New Crime Theatre Company, v okviru katerega je Cusack režiral več iger, med drugim Amalgazam... after the Dog Year in Methusalem, za katerega je dobil čikaško nagrado Joseph Jefferson Award kot najboljši režiser. Režiral je tudi Fear and Loathing in Las Vegas Hunterja S. Thompsona.

Jack Black (Barry) je nastopil v Cradle will rock, Zadnjem sprehodu in Bobu Robertsu (vse je režiral Tim Robbins), Državnem sovražniku, Šakalu, Mars napada! in Zgagi. Pred kratkim je končal snemanje Jesus" Son. Je tudi pevec skupine Tenacious D, ki so nedavno končali prvo razprodano svetovno turnejo.

Todd Louiso (Dick) je začel pri oddaji Saturday Night Live, nato pa nastopil v Billyju Bathgateu. The Fifteen Minute Hamlet je naslov kratkemu filmu, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij po igri Toma Stopparda, ki je njegov dober prijatelj. Posnel je še nadaljevanko Phenom in se pojavil v naslednjih filmih: Vonj po ženski, Apollo 13, Alcatraz in Jerry Maguire.

Joan Cusack (Liz) je bila za oskarja nominirana dvakrat: za Delovno dekle in za Je ali ni? Med njenim filmi so še Pobegla nevesta, Where the Heart Is, Pri Addamsovih 2, Skrivnost ulice Arlington, Plačanec, Devet mesecev, The Cabinet of dr.Ramirez, Toys, Hero, My Blue Heaven, Men don"t Leave, Broadcast News, Say Anything ter 16 Candles. Na platnu je debitirala pri petnajstih v My Bodyguard. Igrati je začela pri Piven Theatre Workshop v Evanstonu v Illinoisu, kjer je odraščala. Ko je študirala na Univerzi Wisconsin v Madisonu, kjer je diplomirala iz angleščine, je nastopala pri improvizacijski skupini The Ark. V gledališču se je poskusila v klasičnih in sodobnih dramah, bila med leti 1985-86 članica ekipe Saturday Night Live in ob Ann Bancroft nastopila v The Mother v produkciji BBC-ja.

Živi v Chicagu z možem in sinom. Trenutno pripravlja humoristično nadaljevanko s Carsey Werner, ki naj bi jo snemali v Chicagu.

Za kamero

Stephen Frears (režija) si je prislužil oskarjevsko nominacijo za režijo The Grifters leta 1990. Kariero je začel leta 1972 pri igranem filmu Gumshoe z Albertom Finneyem. Sprva je na Cambridgeu študiral pravo in potem presedlal na umetnost. Začel je sodelovati v londonskim Royal Court Theatre. Bil je tudi asistent režiserja Karla Reisza. Med njegovimi filmi so Nevarna razmerja (šest oskarjevskih nomacij), Hi-Lo ranč, Naključni junak, Riba po imenu Sharon, Mary Reilly, Moja čudovita pralnica ter Sammy and Rosie Get Laid.

Seamus McGarvey (kamera) sodeluje pri igranih filmih, dokumentarcih in videospotih (denimo P.J.Harvey, Robbieja Williamsa, Dusty Springfield, Paula McCartneya, Natalie Imbruglia ter The Pogues). V njegovi filmografiji najdemo A Map of the World, The Big Tease, The War Zone, The Winter Guest in Butterfly Kiss.

Howard Shore (glasba) je napisal glasbo za filme Dogma, Analiza pa taka, Igra, Policaji, That Thing You Do!, V iskanju Richarda, eXistenZ, M Butterfly, Trk, Muha, Dead Ringers, Golo kosilo (glasbo je prispeval za skupaj devet filmov Davida Cronenberga), The Truth About Cats and Dogs, Before and After, Sostanovalka, Ed Wood, Ko jagenjčki obmolknejo, Idiotska noč, Ne imejte me za norca, Klient, Velik, Sedem, Gospa Doubtfire in Philadelphia.

Pet najboljših skladb, s katerimi date osebi, ki vas je dala na čevelj, vedeti, da je ne morete preboleti, čeprav vam je zlomila srce:

1. I Hate You (But Call Me) - The Monks
2. Bang Bang (My Baby Shot Me Down) - Gabor Szabo
3. I"m Down - The Beatles
4. Mama You've Been On My Mind - Bob Dylan
5. I Don't Know Why I Love You But I Do - Stevie Wonder

Komentarji

6.6. 2007 ob 9:09

za vse ljubitelje romantičnih komedij. priporočam za zbirko.

— www.risar_69@yahoo.com
2.8. 2007 ob 11:31

sicer mi je bila bolj všečknjiga a je film zelo vredu***

— princeska

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.