Hibrid

Zgodba

Clive in Elsa sta razvpita znanstvenika, ki se ukvarjata s križanjem različnih živali v neverjetne hibride. Njuna medsebojna ljubezen je enako močna kot njuna ljubezen do ustvarjanja. Ko jima pri naslednjem koraku, križanju človeških in živalskih genov, onemogočijo nadaljevanje, se odločita delovati tajno. Rezultat je Dren: osupljivo bitje, ki odraste v zgolj nekaj mesecih. Stvaritev znanstvenikoma priraste k srcu, toda kmalu se izkaže, da so šle njune ambicije predaleč in poskus postane prava nočna mora.

"To je zgodba, povzeta z naslovnic"
–producent Steve Hoban, Copperheart Entertainment

Kitajski znanstveniki so leta 2003 na Medicinski fakulteti v Šanghaju uspešni združili človeške celice z zajčjimi jajčeci. Zarodki naj bi bili prve uspešno ustvarjene človeško-živalske himere.

-- National Geographic, 25. januar 2005

Irving Weissman z univerze v Stanfordu in njegovi sodelavci so leta 1988 začeli z ustvarjanjem himer. To so bile miši s popolnoma človeškim imunskim sistemom, na katerih so preučevali aids. Pozneje je stanfordska skupina v sodelovanju s StemCells, Inc. vsadila človeške izvorne celice v možgane mladih miši. In Esmail Zanjani z univerze v Nevadi je ustvaril odrasle ovce s človeškimi celicami.

-- Scientific American, 27. junij 2005

Načrti britanskih znanstvenikov, da bodo ustvarili človeško-živalske zarodke, naj bi bili jutri odobreni. Britanski organ za človeško oplojevanje in embriologijo je včeraj objavil rezultate javnega posvetovanja glede kontroverzne raziskave. Večina ljudi se ni izrekla proti znanstvenikom, ki ustvarjajo hibridne zarodke.

-- The Guardian, 4. september 2007

Ustvarjeni so bili prvi človeško-živalski hibridi, kar je po mnenju znanstvenikov odločilen korak do pridobitve izvornih celic, ki bi jih lahko uporabili za raziskovanje do sedaj neozdravljivih bolezni, kot so Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen ter amiotrofična lateralna skleroza. Britanski organ za človeško oplojevanje in embriologijo je januarja vodji projekta, Lylelu Armstrongu, odobril ustvarjanje zarodkov, znanih kot citoplazemski hibridi. Skupaj s svojo ekipo na univerzi v Newcastleu je zarodek ustvaril tako, da je človeški DNK celice kože vstavil v kravje jajčece. Hibridni zarodek je rastel s pomočjo električnega šoka. Po treh dneh je imel 32 celic.

-- The Guardian, 2. april 2008

Zamisel za celovečerec Hibrid

Potem ko je leta 1998 režiser Vincenzo Natali dosegel izjemen uspeh s filmom Cube, je iskajoč naslednji filmski projekt producentu Stevenu Hobanu predložil scenarij za kratki film Mutants, ki ga je napisal že leta 1995. Dvojica je poprej že sodelovala pri projektih Blood & Donuts, Ginger Snaps in Elevated. Hoban je izrazil zanimanje, a poudaril, da zgodba še ni primerna za celovečerec. To se je spremenilo do leta 1999, ko je bil scenarij že močno razširjen in so ga preimenovali v Hibrid. Toda projekt je zatem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev miroval vse do leta 2005, ko sta se Natali in Hoban po več uspešnih skupnih in samostojnih projektih naposled odločila za sodelovanje in premostila vse ovire.

Na nastanek zgodbe so vplivali številni dejavniki. V otroštvu so Natalija povsem prevzele pošasti. S kamero se je dodobra spoznal že pri dvanajstih letih in začel je ustvarjati filme z ogromnimi pošastmi, ki divjajo po mestih. "Niti psiholog ne bi mogel pojasniti mojega odnosa s pošastmi. Z njimi sem obseden, odkar pomnim." Natali je bil zvesti oboževalec grozljivk pri Universalu, zlasti mojstrovin Jamesa Whalea, med katerimi še posebej izstopa Frankenstein. Na nek način bi te filme lahko označili za predhodnike celovečerca Hibrid.

Natali z zadovoljstvom poudarja raznovrstnost filmov, ki so vplivali na nastanek njegovega zadnjega celovečerca. Ob gledanju filma Star Wars je pri osmih letih ugotovil, da želi postati filmski ustvarjalec. Do dvanajstega leta je v filmih videl predvsem zgodbo, ob ogledu Spielbergovega filma Raiders of the Lost Ark pa se je prvič zavedel vloge režiserja.

Klinični raj - Clive in Elsa

V ospredju celovečerca Hibrid sta sprva mlada znanstvenika Clive in Elsa Kast. Ne sodelujeta zgolj na poslovnem področju, temveč sta tudi par. Slovita po dveh svojih stvaritvah, živalskih hibridih po imenih Fred in Ginger. Potem ko jima preprečijo nadaljevanje projekta, lačna novega uspeha skrivoma ustvarita novo bitje Dren, ki je kombinacija živalskega in človeškega DNK. “Dren dejansko postane njun otrok,” pravi Hoban. "In posledično film obravnava starševstvo na način, kot še nikoli doslej." Z najnovejšo stvaritvijo je žanr obrnjen na glavo. Vlogo pošasti namesto novega bitja prevzameta Clive in Elsa.

Elsa
Nobena izmed njenih živalskih lastnosti ne kaže napadalnosti.

Clive
Tu se pokaže človeški faktor.

"Splice je film, v katerem se človeka spremenita v pošasti, stvor pa ostane dokaj nedolžen. Elsa in Clive sta pametna, a nikakor ne zrela. Globlje razumevanje življenja jima je tuje in ko ustvarita Dren, sta prisiljena odrasti in postati odgovorna starša," pojasni Natali.

"Pri tej zgodbi mi je najbolj zanimiva ambicioznost dveh mladih ljudi, kar je pozitivno, a v splošnem so mladi nepremišljeni," ugotavlja igralec Adrien Brody, ki se je preizkusil v vlogi Clivea Nicolija. "Prav zastrašujoče je, česa vsega smo ljudje trenutno sposobni na področju znanosti. Ta film nam lahko pomaga, saj prikazuje najslabše, kar se lahko zgodi. Najslabši možni scenarij nas spodbuja k razumnosti," doda Sarah Polley, ki je prevzela vlogo Else Kast.

"Moja prva želja je bila postati znanstvenik in raziskovati neznano," nadaljuje Brody. "Žal sem bil v matematiki preslab." S tem ko je postal igralec, se je njegova želja v določeni meri izpolnila. Po vlogi v znanstveni fantastiki King Kong je bila to njegova druga priložnost, da zaigra v tovrstnem žanru. "Scenarij je čudovit. Zaradi kompleksnosti področja, ki ga prikazuje film, sem bil pod precejšnjim pritiskom in prebrati sem moral precej gradiva, med drugim Genetiko za telebane. Več dni sem celo obiskoval genetski laboratorij v Torontu."

"Clive je genij. Precej pametnejši je od mene," priznava Brody. "Je zelo uspešen mlad moški, ki se znajde v situaciji, ki povsem spremeni njegovo življenje. Elsa in Clive sta nepripravljena v mnogih pogledih. Clive sicer obožuje svoje delo in zvesto verjame v znanost, a zdi se mi, da je njegov lik šibkejši od Elsinega. Elsa Clivea privede do točke,ki je sam verjetno ne bi nikoli dosegel."

Sarah Polley je prepričana, da je imela Elsa veliko srečo, ko je spoznala Clivea. "Elsa nikakor ne bi mogla biti z nekom, ki ni povsem potopljen v svet znanosti. Elsa in Clive se dopolnjujeta in medsebojno vzpodbujata. Z vse večjo slavo si pridobita občutek nepremagljivosti. Toda Elsa si nezavedno želi otroka, kar pripomore k temu, da ustvarita Dren. "

Ko je Natali napisal scenarij, sta bila Clive in Elsa v svojih zgodnjih dvajsetih. Medtem ko še ni konkretno razmišljal o igralcu, ki bi prevzel vlogo Clivea, je imel že takrat za vlogo Else v mislih Sarah Polley, ki je bila takrat še skorajda najstnica. Z leti se je scenarij spreminjal in tudi zrelejša leta glavnih igralcev so bila smiselna. Polleyjeva je na nek način odrasla za to vlogo, saj je bila v času snemanja stara 29 let. Tudi sama prizna, da je bila to edina vloga, za katero se je kdaj koli borila. Ko je bil med igralsko zasedbo vključen tudi Brody, sta tako Natali kot tudi Hoban takoj uvidela, da sta sprejela pravo odločitev, saj sta se protagonista neverjetno dobro ujela že na prvih vajah.

In potem so bili trije - Dren

"Gre za eno najbolj nepozabnih Frankensteinovih pošasti v filmski zgodovini." - Guillermo del Toro, izvršni producent celovečerca Hibrid.

V znanstvenofantastičnih filmih znanstveniki ponavadi predstavljajo rešitev težave, rešitelje. V filmu Hibridpa sta ravno znanstvenika tista, ki s svojimi dejanji postaneta povzročitelja težav. Dren, njuna stvaritev, rezultat prekomernih ambicij, izžareva angelsko nedolžnost. Je žrtev prvinskega nagona in čustev - ljubezni, zavisti in sreče- zaradi česar jo lahko zlahka označimo za tragični lik.

Dren upodabljata dve igralki. Delphine Chaneac je odrasla Dren, Abigal Chu pa otrok. Natali poudarja, da sta bili igralki preprosto nepogrešljivi. “Povsem digitalna Dren, tako kot je bil na primer Gollum v Gospodarju prstanov, nikakor ne bi izžarevala tolikšne čustvene povezanosti.

Parižanki Delphine Chaneac se je vloga kljub odsotnosti dialoga zdela precej zapletena. Lik je namreč izjemno dramatičen in čustven, poleg tega pa ima posebno fizično podobo (tri prste, rep in krila). “To se mi zdi ljubezenska zgodba. Dren želi ljubiti in biti ljubljena, toda pri tem jo ovira drugačnost. Zelo je občutljiva in nedolžna, kot otrok, a po drugi strani napadalna. Obožujem ta čustva, saj je zelo podobna meni.”

Krila in rep in odpadna DNK – znanost kot ozadje celovečerca Hibrid

Pogosto bi lahko razmerje med znanostjo in znanstveno fantastiko primerjali z razmerjem med vročim kužkom (hot puppy) in vročo hrenovko (hot dog), a v desetih letih, kolikor je Natali potreboval, da je scenarij pretopil v film, se je glavna ideja filma iz znanstvene fantastike spremenila v znanstveno dejstvo. "Ko sem leta 1995 napisal prvotni scenarij, ni bilo besede o kloniranju. Leta 1997 pa je svet že izvedel za Dolly, klonirano ovco. Znanost v filmu je resnična, kot je to le mogoče, saj ni bilo razloga, da ne bi bila. Hibrid je drama in ne dokumentarec. Dejstvo se v določenih trenutkih res spremeni v fikcijo. Clive in Elsa sta na primer uspešna precej hitreje kot znanstveniki, ki so želeli ustvariti Dolly," pojasnjuje Natali. Tovrstno križanje ni resnično, a po besedah genetika Georgea S. Charamesa, ki je v projektu prevzel vlogo svetovalca, gre za mogočo tehniko. Dejstvo je, da nič v tem filmu ni nemogoče.

Dren je končni rezultat postopka, v katerem vzamejo DNK različnim vrstam, tudi človeku, in jo združijo v prvobitno zmes. Toda pri tem pride do genetskega razvoja, ki ga nista mogla predvideti niti Elsa in Clive.

Charames pravi, da se ljudje verjetno ne zavedamo, da po svetu pravzaprav že ustvarjajo človeško-živalske himere. "Če bi znanost lahko preskočila ovire, kot so medrasna imunologija in etični zadržki, povezani s postopki, bi lahko Hibrid prav kmalu postal resničnost."