Kolosej
Film distribucije Continental Film

Heidi

Heidi
otroški
Brezčasna zgodba
Na sporedu od: 22.2.2007, Kolosej Ljubljana
1h 44min / 104min
Leto: 2005
Scenarij: po romanu Johanne Spyri
Režija: Paul Marcus
Filmska verzija Heidi je zvesta priredba otroške klasike izpod peresa Johanne Spyri. Osirotelo Heidi pošljejo živet v gore k čemernemu stricu, ki ga ni še nikoli prej srečala, a se hitro vzljubita. V njun idiličen svet kmalu poseže teta, ki Heidi odpelje in jo proda kruti gospe Rottenmeier. Tam postane družica invalidnemu dekletu, ki je v oskrbi hudobne gospe. Kjub temu, da Heidi pridobi prijatelje kamorkoli jo ponese usoda, kmalu začne pogrešati svojega strica in hrepeni po povratku v gore. Film so posneli v Walesu in SLOVENIJI.

Heidi je sirota, ki živi v Švici pred malce več kot sto leti. Njeni teti Detie, ki je več let skrbela zanjo, ponudijo delo v mestu, zato meni, da ne more več skrbeti zanjo. Heidi odpelje k dedku po očetovi strani, ki je znan kot stric Alp, ker živi sam visoko v Alpah. Sprva mu gre na živce, da so mu navesili deklico, vendar se Alp počasi temu privadi in pouči Heidi o gorskem načinu življenja - o rastlinah, kako se dela sir, kako se skrbi za živali - in spodbuja njeno prijateljstvo s Petrom, ki živi malce nižje na gori.

Heidi živi srečno in spokojno, dokler se nekega dne ne vrne teta Detie. Heidi in stricu Alpu pove, da je njen delodajalec v Frankfurt slišal za deklico Klaro, katere družina išče družico Klarinih let. Klara je tako kot Heidi edinka brez matere, vendar je prikovana na invalidski voziček. Iz izvirne zgodbe ni povsem jasno, zakaj, vendar simptomi nakazujejo, da je šlo za revmatizem. Detie nejevoljno Heidi odpelje stran od strica Alpa na dolgo pot proti mestu.

Bistra, energična, odločna Heidi se hitro vključi v novo okolje in deklici se spoprijateljita. Vendar Klarin dom vodi stroga gospodinja, gospa Rottenmeier, ki ji nešolana, nepismena Heidi ni pri srcu. Zato je življenje za Heidi mešanica srečnih časov s Klaro in neprijetnih srečanj z gospo Rottenmeier. Med svojimi občasnimi obiski Klarin oče, Herr Sesemann, Rottenmeierjevi pove, da dekle z gora ni od muh. Tudi Klarina babica je med obiskom očarana nad Heidi in jo začne učiti brati.

Čez čas začne Heidi vse bolj pogrešati dedka in gore, ki jih je bila prisiljena zapustiti. Začne hoditi v spanju in družinski zdravnik Sesemannovih ugotovi, da jo daje domotožje, zato naj se vrne k dedku. Ta ima - prav nič presenetljivo - precej zadržkov, da bi jo vzel nazaj.

Ko minevajo dnevi, se stricu Alpu Heidi ponovno prikupi. Ponovno obnovi tudi prijateljstvo s Petrom. Naslednje poletje dobi pismo, da jo nameravajo Sesemannovi obiskati v gorah.

Heidi je navdušena, ker bo spet videla Klaro in njeno družino. Klarino družino alpska pokrajina očara. Deklici hitro spet navežeta tesne stike. Med sprehodom po gorah se Klarin voziček (ki ga potiska Peter, ki je ljubosumen na prijateljstvo med deklicama) skotali v grapo. Heidi nagonsko steče za njim in ostane ujeta na skalni polici. Na pomoč vnukinji priteče dedek. Ko se Heidijina glava prikaže čez rob grape, vidimo Klaro, kako čudežno stoji in hodi proti svoji dragi prijateljici Heidi.

Po tem dramatičnem snidenju prijateljic odrasli sprejmejo odločitev, da bo Klara do konca poletja ostala pri Heidi in stricu Alpu, preden se bo vrnila v Frankfurt, Heidi pa bo začela obiskovati vaško šolo pod goro, ki je zdaj in za vedno njen dom.

Ozadje

Roman Johanne Spyri iz osemdesetih let devetnajstega stoletja je star skoraj natanko toliko kot kino, vendar gre za prvi britanski film po njeni zgodbi. Obstaja 52-delna japonska anime serija, brazilska verzija, nemška, ki je Heidi in Petru dala e-pošto, tv serija iz leta 1974 z Nicholasom Lyndhurstom kot Petrom (Lyndhurst je najbolj znan kot Rodney iz nadaljevanje Samo bedaki in konji) ter najslavnejša verzija s Shirley Temple iz leta 1937 (ki pa ni bila prva priredba). Med ekipo so bile koze, muce in želva, zgodba pa je dobra potrditev starega reka, da igralci, zlasti veliki, ne bi smeli delati z otroki ali živalmi.

Johanna Spyri (rojena Hausser), avtorica romanov o Heidi, je bila zelo samotarska ženska, podobno kot stric Alp. Rodila se je leta 1827 v bližini Zuricha kot četrta od šestih otrok. Oče Johann je bil zdravnik. Lik prijaznega zdravnika dr. Classna v Heidi verjetno temelji na njem. Leta 1852 se je poročila z odvetnikom Bernhardom Spyrijem, sošolcem svojega brata. Med njunimi prijatelji je bil tudi izgnani skladatelj Richard Wagner. Prva pripoved o Heidi, Heidi: njena leta potepanja in učenja (1880), je objavila anonimno, pod nadaljevanje, Heidi uporabi tisto, kar se je naučila, pa se je že podpisala. Leta 1884 sta umrla tako Johannin sin kot mož, prvi zaradi tuberkuloze, drugi zaradi starosti. Po dvojni tragediji je še več ustvarjala. Pisala je vse do svoje smrti leta 1901.

O filmu

"Želel sem posneti nesentimetalen film" pravi producent Martyn. "V knjigi je nekaj osladnih delov in določena stopnja religioznosti. Scenaristu sem naročil, naj postrga z zgodbe vse, kar ni več v modi. Prejšnje verzije so bile preveč pocukrane."

Režiser Mancuso se strinja: "Na Heidi gledam kot na sodobno zgodbo, zlasti če se znebimo pridigarskih vidikov, kar bi nas takoj poneslo v 19. stoletje. Naša zgodba je bolj dostopna za vse države in vse kulture. Heidi je bolj svobodnega duha, ne pa nekakšna božanska lutka, ki sledi religioznemu ukazu od zgoraj. Luč, ki jo vnaša v življenje drugih, je tako bolj posledica njene lastne volje. Heidi zaradi vsega tega ni samo dobričina. Naša zgodba odraža način, kako otroci dojemajo realnost, kako se spremembam pogosto prilagodijo bolje kot odrasli. V odnosu med Heidi in stricem je nekaj čudovitega, kako ga počasi olušči, da ni več tak sitnež. V resničnem življenju je med mladimi in starimi veliko empatije, drug drugega razumejo bolje kot njihovi starši ali vrstniki, saj sežejo čez starševsko generacijo. Preskok generacij je preredko prikazan, čeprav se v vsakdanjem življenju pogosto dogaja. Zdi se mi vredno govoriti o njem. Dandanes skoraj ne mine dan, da po televiziji ali v časopisu ne naletimo na zgodbo o tem, kako sirote skrbijo za mlajše brate in sestre po naravnih katastrofah ali vojni. Nekako se znajdejo, stoično in iznajdljivo. Heidi je podobnega duha. Zgodbo sem želel pokazati z njenega zornega kota, da se bo občinstvo lahko vživelo vanjo in z njo sočustvovalo. Tu je sirota, ki se znajde v povsem novem okolju s sitnežem, a iz situacije potegne najboljše. Heidi vedno vidi pozitivno, vse zna dobro izkoristiti in izboljšati položaj. Njen kozarec je vedno do polovice poln, nikoli do polovice prazen."

Film so posneli v Kranjski Gori, na Vršiču, v Ratečah in Ljubljani ter v Walesu.

Film so posneli v Walesu in v Sloveniji in sicer

  • v Kranjski Gori, ki je "pozirala" namesto švicarskih Alp
  • prizore, ko Heidi pade čez previs, so posneli na Vršiču
  • prizore v vasi Dorfli, kamor Heidi nazadnje odide v šolo, so posneli v Ratečah
  • Ljubljana pa se je za filmske potrebe prelevila v Frankfurt.

Igralci

Emma Bolger (Heidi): režiser Marcus jo je videl v filmu V Ameriki in pomislil: "Videti je kot moja Heidi." V filmu v Ameriki je z Emmo nastopila tudi njena sestrica Sarah. Enajstletna Emma se trenutno pripravlja na snemanje filma The Snow Prince. Nastopila pa je še v štirih epizodah nadaljevanke Proof in imela majhno vlogico v filmu Intermission.

Geraldine Chaplin je hčerka Charlieja Chaplina. Na velikem platnu se je prvič pojavila prav z njim. Med njenimi filmi pa so še Dr. Živago, Nashville, Buffalo Bill, The Indians, White Mischief, The Age Of Innocence, Chaplin in v številnih filmih Carlosa Saure.

Max Von Sydow Je med drugim nastopil v filmih Izganjalec hudiča, Posebno poročilo, Dredd, Citizen X, A Kiss Before Dying. V njegovi filmografiji najdemo več kot 130 filmov in nadaljevank.

Pauline Mclynn je nastopila v filmih Far And Away, Quills, Iris, Angela’s Ashes, Bremner, Bird & Fortune in v nadaljevanki Father Ted.

Dame Diana Rigg je najbolj znana po vlogah v bondiadi V službi njenega veličanstva in po nadaljevanki Maščevalci. Veliko je nastopala tudi v gledališču in je dobitnica nagrade BAFTA.

Režiser

Paul Marcus je režiral pet epizod serije The Roman Mysteries, tri epizode serije Dalziel and Pascoe, Imperium: Nerone, Murder Rooms: The White Knight Stratagem, Murder Rooms: The Photographer's Chair, After Alice, Break Up in Glavnega osumljenca 4.

Komentarji

2.2. 2007 ob 21:09

vaste da je v filmu stunt coordinator rok cvetkov,more biti dober film brne

— brane
15.2. 2007 ob 4:44

Naslov vse pove "Letnica 2005" Kolosej zamujaste skori 2 leti

— Izi
19.2. 2007 ob 15:14 zvezdica

"Film boja snemale..." se je šušljalo v Kranjski Gori in okolici, "...pa statiste nucaja, pa mnda, da jh mora bit vlik, a grema?" Pa smo šli, se prijavit: so nas zmerili, poslikali in zares v novemberskem jutru so nas "nakšerale" pa nas "nabasale" na dva avtobusa in "adpeljale" v Rateče. Dva avtobusa preoblečenih Zgornjesavcev! Moških, žensk in otrok. Ko smo čakali, smo se za ogrevanje vsak po svoje vživeli v svoj kostum, saj je marsikdo igral že Kekca, Brinceljna, Mojco,... Sledilo je nekaj vaje in akcija, zaživela je švicarska vas. Nepozabno doživete za nas vse. Mene so drugi dan še zadržali, mi dali nekaj nasvetov in malo vaje ter nastal je prizor na začetku filma v trgovini, ko dedek (Max von Sydow) pride po tobak. Potem smo pa že skoraj pozabili na film, ko smo dobili film v originalu na vpogled. Ko sem ga prvič videla, sem seveda gledala nas in čudovite prizore iz Slovenije. Zanimivo in razveseljujoče je biti statistka v filmu svetovnega formata. Sedaj ko bom videla film drugič in s podnapisi, sem prepričana, da me bo prevzel tudi film. Pridite pogledat tudi Vi. :-)

— Maria
21.2. 2007 ob 10:44

oKei nee ampaK to pa si nebi znaLa predsTavLjaT misLim ne razjmem zaKai devaTe TaKe fiLme gor...oKeii šLi jiH bodo gLedaT uni tamaLi oTroci kii jim je moGoče všeč amapK misLim da To nebo Kaii dosTi obisKano saj jee riSanKaa ne fiLm ampaK risankaa bLa po Tv zasLoniH misLim da je biLa na( pop Tv )...ampaK risanKa je bLa še koLko tOLko vreo ampaK fiLm paa je zaniČ...amapK če vas fiLm zanima gaa iTe gLedaT moGoče pa vam bo Le všeč.=) byee byee

— LoLyPoP*
23.2. 2007 ob 12:06

ta film je ful kulski

— Maša
23.2. 2007 ob 12:08

kot sem že na naslovu povedol je hud,hud film

— srek
23.2. 2007 ob 13:14

Supr je blo bit gor ko so snemal! Ko je blo tuki v Sloveniji konc snemanja smo komi cakal da film zmontirajo. Evo zdj pa u kino se enkrat gledat :D Oglejte si ga, cene zarad drugega zarad tega ker je bil sneman v Sloveniji :D Lep dan vsem!

— Pero
26.2. 2007 ob 12:10

Mislm kdo bi šou to gledat?Heidi?Ena baba k žvi v hribih ful dobr pač en Veliko Britanski Kekec/kakec

— Matej (rabit)
27.2. 2007 ob 8:24

Ta film je najboljši in risanka tudi.

— Tina
27.2. 2007 ob 8:28

Nisem mala pa sem šla že gledati Heidi v Kolosej in to že dosti krat. 3 krat. In to z kolegicami. Fajni fil po vsakem ukuso. Kdo se strinja z mano?

— Tina
27.2. 2007 ob 20:38

ta film je ful dobr sam je bl otroški dans sm si ga ogledaladne27.2.2007

— karin
28.2. 2007 ob 13:46

ja to glih ni ksna velka uspesnica. to loh tut na ringa raja na popu v soboto in nedelo zutri gledas to je bu!

— nika&masa
2.3. 2007 ob 4:34 zvezdica

Hajdi, stotič. Dolgočasna, mrtva in nepotrebna ekranizacija legendarne zgodbice o deklici Hajdi (Emma Bolger), v katero bi se zaljubila tudi Adolf Hitler in Osama bin Laden. Saj veste, najprej spravi v dobro voljo svojega jeznega dedka (Max Von Sydow), potem pa prinese dobro voljo še v hišo svoje stroge tete (Geraldine Chaplin). Samo zato, ker je nasmejana, prikupna in luštna. Okej, toda kaj, ko tokrat nastopa v filmu, ki v slabo voljo spravi gledalce.

— iztok gartner
6.3. 2007 ob 14:29 zvezdica

Lušten, prisrčen in poučen film. Tisti, ki pa vam ni bil všeč - za vas je pa verjetno pravi film Veliki film, ki je zdaj na sporedu v Koloseju - ta je pa RES in popolnoma ZANIČ.

— Mojca
10.3. 2007 ob 19:11

zelo je dobro kaj pravim odlično

— anita
16.3. 2007 ob 8:31 zvezdica

Sinu sem bral Heidi, ko je bil star 3 leta. Malo preveč romantično, ampak prepričljivo. O hribih je pisal nekdo, ki je očitno do njih imel nek odnos. Heidi je bila zares prikupna. V Frankfurtu je bilo res dušeče, strehe hiš so segale do konca obzorja... Ob tem filmu pa se nekako nisem navdušil. Heidi ni bila zares prikupna, hribe so snemali Angleži, ki so jih prej pozali najbrž le z razglednic in širni Franfurt se je zožil na trg okrog Robbovega vodnjaka... Če pa se s tematiko srečaš prvič, pa verjamem, da je čisto luštno... Da ne bi ostal le pri kritiki, pa naj pohvalim dedka (Max von Sylow). V nekaterih scenah ga je bilo res užitek gledati. Lepe so bile tudi nekatere razglednice narave (tj. naših Julijcev), ki pa so vseeno delovale bolj kot TV intermezzo, kot pa, da bi nam dale čutiti, da smo res tam.

— Bojan
17.3. 2007 ob 12:00 zvezdica

Heidi je bila in bo tudi ostala lepa, pestra pravljica, kateri je ena izmed glavnih adutov narava. Pokrajine, prelepi prostori in veliko, veliko zelene barve. Ponovna ekranizacija Heidi je enaka. Od nje ne pričakujemo nič novega in film taka pričakovanja izpolni. Nobenega preobrata, nobene nove scene, nobenih inteligentnih dialogov, ki jih ne bi že videli v kakšni drugi risanki, ali starejši ekranizaciji. Zato pa sodobna Heidi preseneti z naravo. Zaobjame lepoto Slovenije in hkrati naredi za to našo, minimalno majhno državo odlično reklamo. Vloge so dobro razdeljene in od igralcev dobimo tisto kar pričakujemo. V filmu podoživimo lepoto narave, ki smo jo že zagotovo pozabili. Lep ogled, :)

— Dejan
18.3. 2007 ob 21:32 zvezdica

Zaljubljena v knjigo Heidi, sem polna pričakovanja šla na ogled filma, pa mu žal manjka navdih, luč, pristnost ,duh...! Knjiga je vrhunska, film pa je popačen in te pusti praznega. Pa kljub temu, oglejte si ga, saj so Slovenske gore v njem čudovite , ljubljanska stolnica in Robov vodnjak pa vas navdata s ponosom.

— rudolfina
21.3. 2007 ob 16:13

Dober film, ker je dobesedno po knjigi. Glavna vloga/igralka ni pocukrana, film pa toliko kot knjiga. Mojim otrokom je bil všeč. - Imel pa sem občutek, da so nam vrteli slabo kopijo, kot da bi bila sneta z interneta.

— Aleš
31.8. 2007 ob 11:53

lep ter prisrčen film

— TASA
4.1. 2010 ob 16:56

dobra kniga ! :D

— klara *
21.12. 2010 ob 14:02

zelo dobra parna lokomotiva vlekla je jž 17-006 http://img245.imageshack.us/img245/8316/01a017006abohinjskabist.jpg in ta je v železniškem muzeju in ne bo več nikoli vozila ker ima ene težave da pokajo vencain morajo kolesa zamenat zdej stoji v zbirkitirni vozil železniškem muzeju

— Janez Tonejec
31.12. 2010 ob 14:22

Zelo luštn film.. Se splača pogledat, res

— Lucija
2.1. 2011 ob 20:04

Kaj to je slučajno prednik nove heidi ki se v danasnjih dneh vrti naokoli

— Davidoo
26.3. 2017 ob 16:03

Zelo dobra knjiga kar cele dneve sem jo brala in brala škoda da ne obstaja Heidi 2 to bi blio supr

— PIA

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.