Kolosej
Film distribucije A.G. Market

Hannibal

grozljivka, srhljivka, triler, psihološki
Ste za nenavadni prigrizek?
Na sporedu od: 27.9.2001, Kolosej Ljubljana
2h 11min / 131min
Scenarij: David Mamet, Steven Zaillian, Thomas Harris
Režija: Ridley Scott

Vsebina

V njegovo življenje se je naselil mir. Eleganca, ki se mu zelo poda.
In vendar misli na njo in se sprašuje, ali je njegovo življenje sploh lahko popolno brez nje.
Njena moč izvira iz discipline in iz jasno določenih ciljev. Toda, obstaja senca, ki jo ves čas spremlja. Slabost, zaradi katere je ranljiva.
Deset let pozneje, je on še vedno njena najhujša nočna mora.
Deset let pozneje, je ona še vedno njegova najljubša fantazija.

Hannibal, ki temelji na tretji uspešnici Thomasa Harrisa, nadaljuje zgodbo, začeto v Ko jagenjčki obmolknejo. Deset let je minilo od takrat, ko je dr. Hannibal Lecter (Anthony Hopkins) pobegnil iz pripora, deset let, odkar se je agentka FBI, Clarice Starling (Julianne Moore) pogovarjala z njim v najbolj zastraženem zaporu za mentalno bolne zločince. Doktor je sedaj v Italiji, kjer uživa v veličastni zmagi in svetu brez čuvajev. Toda Clarice ni nikoli pozabila srečanja z dr. Lecterjem - njegov hladen in zastrašujoč glas jo še vedno preganja v sanjah.

Tudi Mason Verger ne more pozabiti dr. Lecterja. Verger je bil Lecterjeva šesta žrtev, ki pa je kljub hudim ranam preživel. Kot edini dedič družinskega premoženja želi izkoristiti vse svoje bogastvo za maščevanje. Verger se zaveda, da lahko spravi Lecterja na plano le z vabo, ki se ji ne bo mogel upreti: s Clarice Starling.

Ridleya Scotta, ki je svojo originalnost dokazal v filmih, kot so Alien, Blade Runner in Gladiator, so večkrat nagovarjali, naj režira nadaljevanje katere od svetovnih uspešnic - vključno s serijalom Alien - vendar tega ni naredil. Scott se temu ni izogibal zgolj zato, ker je šlo za nadaljevanja: "Sem lovec na dobre scenarije, ki mi omogočajo, da na vseh področjih delam z vrhunskimi sodelavci," pripoveduje Scott. "Moja naloga je, da v projekt vnesem svojo lastno perspektivo in ga naredim edinstvenega. Ni me bilo strah delati nadaljevanja. Enostavno nikoli do sedaj nisem naletel na kombinacijo odličnega scenarija in nadarjenih sodelavcev, s katerimi bi se lotil dela."

"Če bo Hannibal dosegel nivo filma Ko jagenjčki obmolknejo, bom zelo srečen. Ker pa sem zelo tekmovalen, bo morda celo boljši od svojega predhodnika. Zagotovo pa bo imel Hannibal svoj edinstven slog in vzdušje."

Dino in Marta Laurentis sta bila mnenja, da je Scott idealen za oblikovanje romana Thomasa Harrisa v zanimivo zgodbo, podobno tisti, ki je filmu Ko jagenjčki obmolknejo prinesla oskarja.

"Z leti sem delal s toliko pomembnimi režiserji - Fellini, Bergman, Miloš Forman - da se vseh niti ne spomnim," priznava Dino De Laurentis. "Ridley je genij. Včasih me spominja na Fellinija. Čeprav sta v rokah imela scenarije, sta si na snemanju vedno izmislila kaj novega. Film lahko snemaš na dva načina sta: po scenariju, kader za kadrom, povezujoč to, kar je napisano na vsaki strani. Ali pa dan za dnem ustvarjaš film, ki je plod navdiha. Tako je v svojih dneh delal Fellini. In tako dela tudi Ridley."

Ridley se je zaradi dveh razlogov lotil svojega novega projekta takoj po končanem delu na izjemno uspešnem Gladiatorju. "Kot vsi režiserji tudi jaz neprestano iščem dobre zgodbe," razlaga režiser. "Ko sta mi Dino in Martha prinesla roman, sem ravno snemal zahteven film. Mislil sem, da ne bom imel časa prebrati 600 strani dolgega scenarija. A sem ga prebral v najkrajšem možnem času. Pritegnili so me zgodba in liki. Všeč mi je, ne samo, da se zgodba odvija deset let kasneje, ampak da je bil tudi scenarij napisan deset let po prvem in je zato drugačen od svojega predhodnika."

Drugi razlog, ki je imel ključno vlogo pri Scottovi odločitvi, da sprejme režijo, je bil eden od najbolj cenjenih igralcev na svetu v naslovni vlogi filma.

"Že dolgo časa sem si želel delati z Anthonyjem Hopkinsom," pravi Scott. "On je utelesil lik dr. Hannibala Lecterja in za svoje delo prejel oskarja. Čutil sem, da je o liku ostalo še veliko neizrečenega oziroma zaradi poteka zgodbe v Ko jagenjčki obmolknejo zamolčanega. In roman "Hannibal" mi je to potrdil. Možnost, da se deset let pozneje pozabavam z likom in raziščem njegove skrite strani, se mi je zdela zelo zanimiva."

Tudi Hopkinsa je pritegnila možnost ponovnega tolmačenja lika. Ker je dolgo poslušal, da se bo snemalo nadaljevanje filma, čas pa je tekel, je počasi verjel, da se to ne bo nikoli zgodilo.

"Leta so ljudje govorili o nadaljevanju, jaz pa sem odgovarjal: 'Verjel bom, ko bom stopil pred kamero.'" se spominja Anthony Hopkins. "Pred letom ali dvema sem izvedel, da Tom Harris piše knjigo. Ko se je Jonathan Demme odločil, da ne bo režiral nadaljevanja, o vlogi nisem več razmišljal. Ko sem izvedel, da se bo režije lotil Ridley, sem bil navdušen."

"Potem se je Jodie odločila, da ne bo igrala. Ko mi je Dino naštel imena vseh igralk, ki so jih imeli na seznamu možnih kandidatk za vlogo Starlingove, je ime Julianne Moore izstopalo. Čeprav nisem imel vpliva na izbor igralcev, je bila moja takojšna reakcija, ko je bilo omenjeno njeno ime: 'Za moj denar bi bila ona idealna za to vlogo.' Nekaj dni pozneje me je poklical Ridley in mi sporočil, da je izbrana za vlogo. Takrat smo se začeli resno pripravljati na snemanje."

Julian Moore je sprejela vlogo, za katero je Jodie Foster v filmu Ko jagenjčki obmolknejo dobila oskarja. Za Julian, ki je bila tudi sama dvakrat predlagana za to prestižno nagardo, je predstavljala vloga velik izziv in od nje je niso mogle odvrniti niti primerjave, za katere je vedela, da se jim ne bo mogla izogniti.

"To je velika priložnost in vesela sem, da mi je bila ponujena," pravi Moorova. "Jodie Foster je ustvarila izvrstno izvedbo v kultnem filmu. Toda, Hannibal je povsem drugačen film. Ko smo zadnjič videli Clarice Starling, je bila še študentka. Sedaj je veteranka FBI, s desetletnimi izkušnjami. To mi je omogočilo drugačen pristop k izvedbi lika. Clarice je sedaj povsem drugačna oseba."

Ob Anthonyju Hopkinsu in Julianni Moore so se v igralski ekipi znašli tudi drugi izvrstni igralci. Ray Liotta je podkupljivi uradnik Ministrstva za pravosodje, italijanska filmska legenda Giancarlo Giannini igra preračunljivega detektiva Pazzija. Mednarodna igralska zvezda Franceska Neri pa se pojavlja v vlogi Pazzijeve žene Allegre.

Za kamero je bila ekipa, s katero je Scott že večkrat sodeloval: pomočnik režiserja Terry Needham (Gladiator, G.I. Jane), scenograf Norris Spencer ( Thelma & Louise, Black Rain), snemalec John Mathieson (Gladiator), montažer Pietro Scalia (Gladiator, G.I. Jane), in skladatelj Hans Zimmer (Gladiator, Thelma & Louise).

O produkciji

"Hannibal je bil posnet na skoraj stotih lokacijah, kar je povzročalo velike težave pri pripravljanju scen," se spominja producentka filma Martha De Laurentiis. "Kakor koli, kraji snemanj so bili resnično čudoviti. Kdo bi se pritoževal, če bi mu dovolili snemati v Palazo Vecchio v Firencah, na ranču predsednika Jamesa Madisona v Montpelieru, ali na čudovitem posestvu Biltmore v Ashevilleu?"

Snemanje Hannibala se je začelo 8. maja leta 2000 v Firencah in se je nadaljevalo v Washingtonu, Virginiji in Severni Karolini.

"Skoraj cela druga polovica filma se dogaja v Firencah," pripoveduje Scott. "Ker v tem mestu še nikoli nisem snemal, je bila to zame povsem nova izkušnja. Šlo je za svojevrstno organiziran kaos - prometni zastoji so bili nemogoči in snemanje je potekalo na vrhuncu turistične sezone. Toda mesto ima neverjetno atmosfero. In predstavlja izvrstno Hannibalovo pribežališče."

V Firencah so najprej snemali v Palazzo Capponi. Eden od prizorov, ki je bil posnet tu, je tisti, v katerem Hannibal, ki živi pod lažno identiteto dr. Fella, v svojem stanovanju igra na velikem klavirju.

"To je čudovit primer, kako fleksibilen in odprt je bil Ridley med celotnim snemanjem filma," pripoveduje Hopkins. "Prvi dan bi moral igrati na klavir in medtem ko so postavljali kamere, sem na klavirju vadil skladbo, ki sem jo sam napisal. Pristopil je Ridley in mi povedal, da mu je glasba všeč. Ko je prišel trenutek, da se začne snemanje, je stopil do mene in mi rekel samo 'V redu, veliko sreče', in to je bilo to. To skladbo je potem igral Hannibal."

V Firencah so snemali na številnih prizoriščih, po katerih je mesto svetovno znano: na dvorišču cerkve Santa Croce, v kapeli družine Pazzi, v kateri je bil ubit eden od članov vplivne družine Medici, na Ponte Vecchiu - najstarejšem mostu v Firencah, kjer se nahajajo svetovno znane prodajalne nakita, v Palazzo Vecchio - kjer je bil več kot tisoč let sedežu firenske vlade, arhitekturnem spomeniku, v katerem je vladala družina Medici v času, ko so bile Firence eno od vodilnih mest evropske renesanse, v lekarni Santa Maria Novella, eni od najstarejših lekarn na svetu, ki je bila ustanovljena že leta 1221, v Il Duomu - arhitekturnemu čudežu, katedrali s kupolo, ki dominira nad središčem mesta in katere konstrukcija je bila končana leta 1436. Kot zadnjega so v Firencah snemali nočni prizor na Mercato Nuovo, s slikovito oblečenimi afriškimi prodajalci, obkroženimi s številnimi usnjenimi izdelki, tkaninami in spominki. To je najbolj popularno turistično mesto za nakupe, kjer se nahaja tudi znan kip Il Porcellino, divja svinja, na katero je vezana legenda, ki pravi, da morate svinjo podrgniti po smrčku in se boste zagotovo vrnili v Firence. Prav ta kip je navdihnil Thomasa Harrisa, da je tu postavil najgrozovitejše dele iz svojega romana.

Igralci in filmska ekipa so zapustili Italijo 6. junija. Naslednja postaja je bil Washington. Tu so nadaljnjih šest dni snemali na Union Stationu, največjem mestnem prometnem, in trgovskem stičišču in kasneje še na drugih bolj ali manj znanih lokacijah po mestu. Na Union Stationu se je nahajal vrtiljak in 15 metrov visoko okostje dinozavra, Tyrannosaurus Sue. "V prizoru z dinozavrom, ko Hannibal stoji nasproti svojega grabežljivega prednika in po mobilnem telefonu govori s Clarice, medtem ko ga ona skuša najti med množico ljudi, je veliko ironije!" pripominja Scott.

Po Washingtonu se je snemanje nadaljevalo v Richmondu, v Virginiji, kjer trajalo sedem tednov. Tu je bilo posnetih nekaj zelo napetih prizorov, med katerimi izstopa tisti, v katerem želijo Starlingova in njeni kolegi iz FBI sredi ribje tržnice, polne ljudi, uloviti oboroženega gangsterja. Za ta prizor se je Mooreva pripravljala na sedežu FBI-ja, južno od Richmonda, v Quanticu v Virginiji.

"V Hannibalu sem prvič streljala s pištolo in videti je bilo, kot da točno vem, kaj počnem," pripoveduje Mooreva. "V Quanticu sem se z FBI agentko Melisso Thomas urila v uporabi različnega orožja, med drugim tudi streljanja z obema rokama in uporabe pištole v različnih situacijah."

Po Richmondu je ekipa snemala v Montpelieru, v Virginiji, na ranču predsednika Jamesa Madisona, zaključni kadri pa so bili posneti v Ashevilleu, Severni Karolini, na največjem zasebnem posestvu v Severni Ameriki, na posestvu Biltmore. Gre za privatno hišo, ki jo je leta 1889 začel graditi dedič železniškega magnata Corneliusa Vanderbilta. Potreboval je šest let, da jo je dokončal. Z gozdom in številnimi vrtovi je posestvo Biltmore ena od najpopularnejših turističnih točk v okrožju, ki jo vsako leto obišče skoraj milijon turistov. Za potrebe filma so bile za javnost zaprte knjižnica in soba s tapiserijami, ki so jih preuredili v hišo Masona Vergera.

"Ko je napočil čas, da se poišče hiša za lik Masona Vergera, ki izhaja iz zelo bogate družine, sem se spomnil na posestvo Biltmore," pripoveduje Scott. "Tu sem snemal že pri projektu RKO 281. To je resnično prekrasno mesto za snemanje filma."

Snemanje Hannibala je bilo končano 25. avgusta 2000.

Molk je prekinjen

Ko je Thomas Harris začel pisati dolgo pričakovani roman "Hannibal", ga je držal v takšni tajnosti, da celo producenta Dino in Martha De Laurentiis nista poznala nobenih podrobnosti.

"Približno vsakih pol leta sva telefonirala Tomu," se spominja Martha De Laurentiis. "Vprašala sva ga: 'Kako gre? Nama lahko poveš, kdaj bo knjiga končana?' Vedela sva samo to, da Tom piše nadaljevanje, vse ostalo je zadržal zase."

Na koncu sta izvedela, da je Harris dal Hannibalu dom v enem od svojih najljubših mest, v Firencah. Ko je bila julija leta 1999 knjiga končno objavljena, so bralce enako navdušili opisi lepote in kulture Firenc ter njena tradicija "puščanja krvi" (blood - letting) in izdajstva. To so tudi elementi, ki so liku, ki ga je na platnu utelesil Anthony Hopkins, zapisani v genih.

"V Firencah sem igral lik človeka, ki se dolgočasi, ker je izoliran od družabnega življenja," pravi Hopkins. "Postaja utrujen od življenja. Takrat izve, da so mu ponovno za petami in si misli: 'Dobro. Spet v akciji.'"

"Hannibal mi je všeč, ker je kot sodobni Nosferatu, očarljiv, zapeljiv in hkrati zastrašujoč," pripoveduje Scott. "Ob vseh veličastnih pošastih iz literature še vedno obstaja perverzna radovednost, ki nas sili, da izvemo, kaj vodi Hannibala. Njegova privlačnost je manj skrivnostna kot pri ostalih pošastih. On obstaja in živi v naših življenjih - in to ga dela še bolj strašnega. Pri Hannibalu obstaja velika možnost, da ga boste srečali na ulici."

V svoji vlogi v filmu Ko jagenjčki obmolknejo (za katero je prejel tudi oskarja) je Hopkins našel ključ, kako odkriti prav toliko temačnih skrivnosti svojega lika, da bo občinstvo nestrpno pričakovalo, da bi izvedelo še kaj več. Igralec verjame, da ima njegov lik lasnosti, s katerimi se je mogoče poistovetiti.

"Predvidevam, da bi Jungovi psihoanalitiki rekli, da je kot senca, ki se pojavlja v vsakem od nas," razmišlja Hopkins. "Ali pa gre mogoče za njegovo hladnokrvnost in prepričanje vase, ki mu jo vsi zavidamo. Nekateri najbolj barviti liki klasične literature, kot so npr. Jago, Richard III, Faust, imajo podobne lasnosti. Tudi oni so popolni. Ne poznajo dvomoa. In zaradi tega so tako karizmatično: v vsakem trenutku se imajo v oblasti."

Odnos med Anthonyjem Hopkinsom, ki igra naslovno vlogo, in režiserjem Ridleyem Scottom, je temeljil na zaupanju in spoštovanju.

"Anthony je eden tistih intuitivnih naravnih talentov, ki neprestano povečujejo svoje sposobnosti, zato je delo z njimi resnični užitek," razlaga Scott. "Tony resnično razume svoj lik. Dana mu je zelo občutljiva sposobnost razumevanja in celo sočutje do človeške narave Hannibala, kar ga naredi obenem simpatičnega in še nevarnejšega. Tonyju je uspelo ujeti oboje."

Nikoli ni bilo vprašanja, kdo bo igral dr. Letcerja. Zato pa je bilo toliko pomembnejše vprašanje, kdo bo igral Clarice Starling. Scott je vedel, kakšen tip ženske išče in ga je našel v Julianne Moore.

"Ko spoznate igralko, ki je tako sposobna in nadarjena, kot je Jullianne, je to velik uspeh," pripoveduje Scott. "Vsak njen gib je presenečenje. To je tisto, kar si želi vsak režiser. Je odkrita, poštena in močna - ima vse tisto, kar naj bi imel lik, ki ga igra. Takoj sem vedel, da bo izvrstna v vlogi Starlingove."

Prav tako kot Hopkins, tudi Jullianne hvali režiserjev zaupljiv in timski način dela. Navdušilo jo je, da Scottov pristop k Hannibalu nikoli ni bil predvidljiv.

"Ridley je zelo osredotočen na podrobnosti in točno ve, kje mora kaj stati v določenem kadru," pravi Mooreva. "Toda pri delu igralcem dopušča veliko kreativne svobode. "

Odnos, ki se je začel med glavnima likoma že v filmu Ko jagenjčki obmolknejo, se razvije prav v filmu Hannibal. Julianne je dobro razumela dvojnost čustev, ki jih njen lik goji do Hannibala.

"Lecter jo občuduje zaradi njene vztrajnosti v lovu nanj," razlaga igralka. "Ona ga ceni, ker se zaveda, kako nevaren je in zato njena odločnost v nadaljevanju lova še toliko bolj zasluži občudovanje. Toda njen ostri občutek za dobro in slabo jo privede to tega, da v nekem trenutku postane njegova zaščitnica. Zaradi te globoke moralnosti ga še bolj privlači."

Morala nima prostora v načrtih dveh likov, ki prisilijo Starlingovo v nenavadno zvezo s kriminalcem, ki ga skuša ujeti.

"Moj lik, Paul Krendler, dela za Ministrstvo za pravosodje, toda hkrati sodeluje z Vergerom, ki mu Sterlingova služi kot vaba pri lovu na Hannibala," pravi Ray Liotta. "Če bi se ji zgodila kakšna nesreča, ji bo morda Hannibal želel pomagati. Torej sem jaz tisti, ki ji otežuje življenje, ji povzroča težave. In Hannibal tega ne mara."

V svojih filmih režiser Scott igralce vedno privede v zelo neobičajne situacije: Harrison Ford se zaljubi v žensko - androida v filmu Blade Runner, alien se pojavi iz trebuha igralca v fimu Alien - Osmi potnik, celo dvojni samomor v zadnji sceni filma Thelma & Luise je nekaj posebnega. Za Scotta mora biti film presenečenje. Tudi v Hannibalu je našel nekaj, kar ga je presenetilo in navdušilo."

"Film, tako kot roman, vključuje veliko duhovitih domislic," pravi Scott. "To je tisto, kar me je resnično pritegnilo pri knjigi. Ni samo zgodba o temnih stvareh in detektivskem delu. V njej je kar nekaj zelo komičnih likov in situacij."

In, ker so ga v knjigi pritegnili temačni, komični deli, Scott prizna, da je prav odnos med liki tisto, kar je v zgodbi najboljše in najpomembnejše.

"V 'Jagenjčkih' je eden od najmočnejših vidikov, ki se vleče skozi vso zgodbo, spoštovanje in civilizirana komunikacija med dvema bitjema, ki zaradi svoje pozicije v življenju, saj gre za množičnega morilca in agentko FBI, ne moreta biti bolj ločena," končuje Scott. "Na nenavaden način obstaja skladnost med njima; sta odlična v svojem poslu in oba sta samotarja, brez pomembnih zvez v njunem življenju. Zaradi teh podobnostih lahko govorimo o sorodnih dušah. In to je tisto, kar me prevzame."

O igralcih

Anthony HOPKINS (Dr. Hannibal Lecter)

Je prejel oskarja za svojo igro v filmu Ko jagenjčki obmolknejo (1991) in je bil kasneje še dvakrat nominiran v isti kategoriji za vlogi v filmih The Remains of the Day (1993) in Nixon (1995). Prejel je nagrado za najboljšega igralca Britanske akademije za film in televizijo za vlogo v filmu The Remains of the Day. Leta 1993 je skupaj z Debro Winger igral v filmu Richarda Attenborougha Shadowlands, ki je osvojil številne nagrade v ZDA in v Veliki Britaniji. Hopkins je bil leta 1998 nominiran za oskarja za najboljšo stransko vlogo v filmu Amistad.

Leta 1998 je igral v filmu Meet Joe Black, ki ga je režiral Martin Brest, in filmu Instinct režiserja Jona Turtletauba. Nedavno je igral v filmu Titus, adaptaciji Shakespearove igre "Titus Andronicus", skupaj z Jessico Lang.

Leta 1992 je igral v flmu Howards End in v filmu Bram Stoker's Dracula ter v filmih Legends of the Fall in The Road to Wellville. Svoj režiserski prvenec je naredi leta 1995. Gre za adaptacijo Čehovega Strica Vanjo, za katerega je napisal glasbo in odigral naslovno vlogo. Igral je v naslovni vlogi filma Surviving Picasso in skupaj z Alecom Baldwinom v filmu The Edge, dramski pustolovščini, ki jo je napisal David Mamet in režiral Lee Tamahori. The Mask of Zorro, ki ga je režiral Martin Campbell in v katerem sta zaigrala tudi Antonio Banderas in Catherine Zeta-Jones, je posnel v letu 1998.

Ostali filmi, v katerih je igral, so: 84 Charing Room, The Elephant Man, Magic in A Bridge Too Far. Filma The Bounty in Desperate Hours sta prva dva filma, pri katerih je sodeloval z Dinom De Laurentiisom. Nastopil je v televizijskih filmih The Lindenbergh Kidnapping Case in The Bunker, in bil za obe vlogi nagrajen z nagrado emmy.

Kot edinec Muriel in Richarda Hopkinska, je bil rojen 31. decembra 1937 v Margamu, blizu Port Talbota v Walsu. Anthony se je šolal na Cowbridge Grammar School. Kot sedemnajstletnik je začel igrati v amaterskih gledaliških predstavah YMCA in ob tem spoznal, da bo igralstvo njegov življenjski poklic. Z na novo odkritim navdušenjem , ki ga je združeval z odličnim znanjem igranja na klavir, je dobil štipendijo za Welsh College of Music & Drama v Cardiffu, kjer je študiral dve leti.

Leta 1958 se je priključil britanski armadi, opravil vojaško šolanje in bil dve leti tajnik v enoti kraljeve artiljerije v Bulfordu.

Leta 1960 ga je Sir Laurence Olivier, ki je bil takrat direktor National Theater v Old Vicu, povabil na avdicijo. Dve leti kasneje je Hopkins zamenjeval Oliviera v predstavi "Dance of Death". Leta 1967 je Hopkins prvič nastopil na velikem platnu, kjer je v filmu The Lion in the Winter odigral Richarda Levjesrčnega. Za svojo vlogo je prejel nominacijo Britanske akademije za film; film pa je istega leta prejel tudi oskarja za najboljši film.

Ameriški televizijski gledalci so Hopkinsa odkrili leta 1973, ko je igral v miniseriji "QBVII", v kateri je igral Angleža poljskega porekla, zdravnika Adama Kleona, ki ga uniči njegova vojaška preteklost. Naslednje leto je igral na Broadwayju v predstavi "Equus", po tem pa se je preselil v Los Angeles, kjer je živel deset let in intenzivno nastopal v ameriških filmih in na televiziji.

Po vlogi kapitana Bligha v filmu Bounty (1984) se je vrnil v Anglijo in začel igrati v National Theatru. Za svoje izvedbe je prejemal številne gledališke nagrade, med njimi tudi nagrado Laurenca Oliviera leta 1985.

Hopkins trenutno snema film po romanu Stephena Kinga Hearts in Atlanstis, ki ga režira Scott Hicks. Kot pripovedovalec je sodeloval pri božični uspešnici How The Grinch Stole Christmas. Pripravlja se na snemanje filma The Devil and Daniel Webster.

V lanskem letu je postal državljan ZDA.

Julianne MOORE (Clarice Starling)

Igralka je ustvarila številne vloge v velikih hitih in filmih neodvisne produkcije.

Tako smo jo lahko gledali v filmu Boggie Nights, ki je bil deležen veliko pozitivnih kritik in ki ji je prinesla nominacijo za oskarja, v filmu The Big Lebowski in v filmu The Myth of Fingerprints. Skupaj z Jeffom Goldblumom je igrala v uspešnici Stevena Spielberga The Lost World, v filmu Roberta Altmana Cookie's Fortune, v filmu An Ideal Husband (in si prislužila nominacijo za zlati globus), v remaku Psycho, ki ga je režiral Gus Van Sant, v filmih Magnolia Paula Thomasa Andersona, The End of the Affair (nominacija za oskarja in zlati globus). Nominaciji za nagrado Spirit Award si je prislužila z vlogami v filmih Short Cuts Roberta Altmana in Safe Todda Hayneja.

Njeni novejši filmi so World Traveler Barta Freundlicha, Evolution Ivana Reitmana, The hours, kjer igrata tudi Meryl Streep in Nicole Kidman in Shipping News, z Kevinom Spaceyem.

Po diplomi iz igralstva na Bostonski univerzi je Moorova igrala v številnih off-Broadwayskih predstavah.

Giancarlo GIANNINI (Inšpektor Rinaldo Pazzi)

Je igralska zvezda mednarodnega slovesa in eden od vodilnih italijanskih igralcev. Vir njegove privlačnosti sta vedno bila patos in humor.

Rojen je v La Spezii, v Italiji, vendar je svojo mladost preživel v Neaplju. Leta 1961 se je vpisal na Nacionalno akademijo dramskih umetnosti, a je že naslednje leto ustvaril svojo prvo gledališko vlogo, ki so ji sledile številne druge. Takrat se začne tudi njegovo dolgoletno sodelovanje z Lino Wertmuller. Nastopil je v njeni igri "Two and Two Don't Make Four" in v šestdesetih igral v večini njenih filmov.

Leta 1973 je osvojil zlato palmo na Filmskem festivalu v Cannesu za igro v filmu Love and Anarchy. Številne pohvale kritikov in nominacijo za oskarja je prejel za vlogo Pasqualina, zapornika v koncentracijskem taborišču, ki se poniža in degradira v obupnih poskusnih, da bi preživel.

Kasneje je nastopil v ameriškem režiserskem prvencu Wertmullerjeve A Night Full of Rain, in še kasneje v njenem italijanskem filmu Francesca and Nunziata, kjer igra skupaj s Sofio Loren.

Igral je še v filmih: Once Upon a Crime, Palermo Milano One Way, New York Stories, Mimic, The Disapperance of Garcia Lorca, Heaven Before I Die, New York Crossing, A Walk in the Claud, Rita the Mosquito The Secret of Santa Vittoria, Drama of Jealousy, It Was Me, The Sensual Man, Swept Away, Journey With Anita, The Innocent, Love and Blood, Picone Sent Me ter Blood Red.

Francesca NERI (Allegra Pazzi)

Je igrala v filmih najbolj cenjenih svetovnih režiserjev: v filmu Pedra Almodovarja Live Flesh, Bigasa Lunaja Las Edades de Lulu in Carlosa Saura Dispara!, v treh filmih, v katerih je igrala skupaj z najbolj priljubljenima španskima igralcema, Javierjem Bardemom in Antoniom Banderasom.

Nastopila je tudi v številnih italijanskih filmih in je bila za svoje vloge nagrajena z nagrado Nastro d'Argento, kot najboljša igralka.

Pravkar skupaj z Arnoldom Schwarzeneggerom snema film Collateral Damage režiserja Andrewa Davisova.

Ray LIOTTA (Paul Krendler)

Je po vlogi v filmu Hannibal igral v filmu Nicka Cassavetesa John Q z Denzelom Washingtonom in Robertom Duvallom. Pred tem je posnel Blow Teda Demmea z Johnnyjem Deppom in Penelope Cruz, Heartbreakers in Rumor og Angels.

Liota je igral v filmih The Rat Pack Roba Cohena, Phoneix, Copland, njegova prva filmska vloga pa je bila v filmu Something Wild, za katero je bil predlagan tudi za nagrado zlati globus.

Ostali filmi, v katerih je igral: Dominick and Eugene, Field of Dreams, Corrina, Corrina, Forever Mine, Goodfellas režiserja Martina Scorsesa, ki mu je prinesel sloves filmske zvezde.

Rojen je v New Jerseyju. Igralsko kariero je začel že med študijem na University of Miami. Po diplomi se je preselil v New York, kjer je delal kot natakar in kmalu dobil vlogo v televizijski drami "Another World".

Trenutno živi v Los Angelesu.

Željko IVANEK (Dr. Cordell Doemling)

Je z režiserjem Ridleyjem Scotom sodeloval že pri filmu White Squall, pojavil pa se je tudi v filmu Stevena Zaillianova A Civil Action.

Ivanek je bil dvakrat nominiran za gledališko nagrado tony za vloge v predstavah Brighton Beach Memoirs in Two Shalespeare Actors.

Filmi, v katerih je še igral: Dancer in the Dark, Donnie Brasco, Courage Under Fire, School Ties, Mass Appeal in Tex ter v številnih drugih.

Na televiziji je igral Roberta Kennedyja v filmu The Rat Pack ter nastopal v serijah "OZ", "Homicide: Life on the Street", "The X-Files", "Law & Order", "Ally McBeal", "Fraiser" in drugih.

Za kamero

Ridley SCOTT (režiser)

Je bil rojen v South Shieldsu, v Angliji. Živel je v Londonu, Cumbrii, Walesu in Nemčiji, nato pa se je vrnil v severovzhodno Anglijo in sedaj živi v Stockton-on-Tees. Študiral je grafični dizajn in slikarstvo na West Hartlepool College of Art. Prav tako je hodil na Royal Academy of Art, kjer je naredil tudi svoj prvi kratkometražni film.

Diplomiral je z odliko in je bil za to nagrajen s štipendijo za enoletno šolanje v ZDA. Med tem časom je delal za Time Life, skupaj z uspešnim dokumentaristom Richardom Leacockom in D.A. Pennebakerom. Po vrnitvi v Veliko Britanijo se je kot scenograf zaposlil na BBC-ju, po letu dni pa je napredoval v režiserja.

Po treh letih dela je zapustil BBC in ustanovil svojo lastno podjetje RSA, ki je kmalu postalo eno najuspešnejših podjetji v proizvodnji reklam v Evropi. V nekaj letih je Scott režiral več kot dva tisoč reklam, ki so osvajale nagrade na Beneškem in Canneskem festivalu. Čeprav sedaj dela predvsem za film, je Scott še vedno zelo aktiven tudi v svojem podjetju RSA, ki ima prostore v Londonu, New Yorku in Los Angelesu in zaposluje najbolj cenjene in nadarjene režiserje industrije oglaševanja.

Scott je začel kariero režiserja s filmom The Duellists, ki mu je prinesla nagrado žirije na Canneskem festivalu leta 1978. Njegov drugi film je bila uspešnica Alien, ki je dobitnik oskarja za posebne efekte. Sledi mu film, ki je postal kultni film znanstveno fantastičnega žanra: Blade Runner. Scott je režiral še: Legend z mladim Tomom Cruisem v glavni vlogi, Someone to Watch Over Me, v katerem je igral Tom Berenger in Black Rain, v katerem sta skupaj nastopila Michael Douglas in Andy Garcia.

Leta 1987 je Scott ustanovil Percy Main Production. Prvi film, ki ga je podjetje produciralo, je bil dobitnik oskarja Thelma and Louise, sledil pa mu je 1492: Conquest of Paradise, oba je režiral Scott. Ridley je bil producent tudi pri filmu The Browning Version, ki ga je režiral Mike Figgis in v katerem igrata Albert Finney in Greta Scacchi.

Leta 1995 je Scott skupaj s svojim bratom Tonyjem ustanovil še Scott Free Production, filmsko in televizijsko podjetje, ki je od tedaj producirala filme kot so White Squall in G.I. Jane, katera je prav tako režiral Ridley Scott. Podjetje je produciralo še filme Clay Pigeons, Where the Money Is in serijo The Hunger.

Ridley in Scott sta tudi lastnika znanega Shepperton Studios in The Mill, oba v Veliki Britaniji.

Scottov zadnji režiserski projekt je bila svetovna uspešnica Gladiator ter televizijski film RKO 281, ki je prejel nagrado emmy in zlati globus.

David MAMET (scenarist)

Je zelo znan avtor številnih gledaliških predstav, prevodov ter gledaliških priredb ameriških in evropskih klasičnih in modernih avtorjev ter popularnih otroških knjig.

Napisal je scenarije za niz filmov, med katerimi naj omenimo: The Postman Always Ring Twice, The Verdict, House of Games (ki ga je tudi režiral), Hoffa, Wag the Dog in številni drugi.

Steven ZAILLIAN (scenarist)

Je dobitnik oskarja za scenarij filma Schindler's List. Njegovo scenaristično delo je nagradilo tudi Združenje scenaristov Amerike, Britanska filmska akademija, prav tako pa je za svoje delo dobil tudi zlati globus.

Napisal je scenarije za filme The Falcon and the Snowman, Clear and Present Danger in nominiranca za oskarja Awakenings. Prav tako je napisal scenarij ter režiral filma Searching for Bobby Fischer in A Civil Action. Nedavno je končal adaptacijo The Duke of Deception Geoffreyja Wolffa, ki jo bo tudi režiral.

Zaillian je hodil na Sonoma State College in diplomiral na San Francisco State University. Rojen je v Fresnu, v Kaliforniji in danes živi v Los Angelesu.

John MATHIESON (snemalec)

Je delal z režiserjem Rodleyem Scottom pri Gladiatorju in na televizijski seriji "The Hunger".

Mathieson je bil pred tem direktor fotografije pri filmih: Plunkett and Macleane, Love is the Devil, Vigo: A Passion for Life, Bye-Bye Pigalle ter komediji Twin Town.

Kmalu bo začel snemati film K-PAX v katerem igrata Jeff Bridges in Kevin Spacey.

Norris SPENCER (scenograf)

Je z režiserjem Ridleyem Scottom že sodeloval pri filmih 1492: Conquest of Paradise, Thelma & Luise in Black Rain. Z Jakeom Scottom je delal na njegovem režiserskem prvencu Plunkett & Macleane.

Spencer je hodil na Royal College of Art v Londonu, kjer je študiral umetnost in arhitekturo ter diplomiral iz oblikovanja pohištva. V svet oblikovanja ga je vključil sosed, ki ga je pritegnil k delu pri reklamah. Medtem ko je delal pri reklamah Tonyja Scotta, ga je ta spoznal s svojim bratom. Spencer je nadaljeval z delom na projektih za podjetje Ridleya Scotta RSA, ki se ukvarja z proizvodnjo reklam, kjer zaposlen že 15 let.

Janty YATES (kostumografinja)

Je delala z Ridleyem Scottom pri Gladiatorju. Bila je kostumografinja filmov Jeana- Jacquesa Annauda Enemy at the Gates in Michaela Winterbottoma With or Without You.

Yateseva si je zamislila kostume za filme: Plunkett & Macleane, The Man Who Knew Too Little, Welcome to Sarajevo, The Englishman Who Went Up a Hill but Came Down a Mountain in Bad Behaviour. Svojo kariero je začela leta 1981 pri filmu Quest for Fire.

Dobitnik oskarja Hans ZIMMER (skladatelj) je napisal glasbo za več kot 70 filmov in bil šestkrat nominiran za nagrado oskar. Leta 1998 je osvojil nominacijo za najboljšo glasbo pri dveh filmih: The Prince of Egypt in The Thin Red Line ter leta 1994 prejel nagrado oskar in zlati globus za uspešnico The Lion King. Prav tako je napisal tudi glasbo za odrsko uprizoritev muzikla The Lion King, ki je leta 1998 osvojil nagrado tony kot najboljši muzikal in zlati globus za najboljši album gledališke predstave. Zimmer je bil predlagan za oskarja za glasbo pri filmih As Good As It Gets, Rain Man in The Preacher's Wife.

Nazadnje je skladal glasbo za svetovni uspešnici Gladiator in Mission: Impossible 2. Prav tako je ponovno sodeloval s piscem skladb za risanko The Lion King Eltonom Johnom pri animiranem muzikalu DreamWorksa The Road to Eldorado.

Njegovi drugi filmi vključujejo: The Peacmaker, The Rock, Broken Arrow, Nine Months, Crimson Tide, Cool Runnings Black Rain, Thelma & Luise, Blacdraft, Green Card, True Romance, Days of Thunder, Driving Miss Daisy.

Ob svojem skladateljskem delu je Zimmer tudi predsednik DreamWorksovega glasbenega oddelka in je tako tretji skladatelj v zgodovini filmske industrije, ki je na čelu glasbenega oddelka enega od filmskih studiev.

Komentarji

28.10. 2004 ob 12:12

film je zelo zanimiv za ljudi, ki ljubijo grozljivke

— hanibal
4.2. 2005 ob 15:23

NE MORM VRJET FAJN GROZLJIVKA

— sk8er
13.1. 2006 ob 20:24 zvezdica

Ko sem se vračala iz kina sem bila nad filmom prav prijetno presenečena. Vendar pa se mi ne zdi kot psihološki triler bolj bi ga označila kot zelo dobro grozljivko/srhljivko . Moja ocena torej 5/5.

— any
27.1. 2007 ob 20:42

Meni se je zdel film ko jagenčki odmolknejo zares super. Pač triler ki je mogoč tudi v življenju ampak Hanibal me je pa presenetil v negativnem skislu. Najprej sem opazil da starlingove ne igra Fosterjeva ampak kar ena moore nato se pojavi pošastna faca na invalickem vozičku pri kateri me je ko sem jo prvič zagledal vrglo s stola. Nato pa še tista stvar z možgani pri kateri je logično da ni izvedljiva v resničnem življenju. Edina stvar katera je vredna ogleda je odlična igra Anthonya Hopkinsa. Sicer pa film priporočam vsem ki ste bili navdušeni nad filmom ko jagenčki odmolknejo!

— WBP
11.2. 2007 ob 9:32

nisem ravno za grozljivke ampak. ta je bila ql. čeprav potem nekaj noči nisem zatisnila oči se je ogled splačal.

— pussy
7.6. 2007 ob 21:14 zvezdica

Nad filmom sem malo razočaran, ker prizori po mojem niso zlo srhljivi, posebej v primerjavi s knjigo. V filmu se vsi umori in ostali dogodki zgodijo zlo hiter. Sicer je film kvaliteten, sj se že to vidi po zlo dobri igralski zasedbi. Konec je tud zlo zanimiv, ja zdi se mi škoda, da niso bolj sledili knjigi, ker bi blo po mojem vse še mal bol srhljivo in zanimivo. Oceno bi dal med 4 in 5.

— davorcek
20.9. 2010 ob 21:49
Komentar razkriva vsebino oziroma konec filma! Prikaži

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.