Kolosej
Film distribucije Karantanija Cinemas

Grinch

komedija
Na sporedu od: 30.11.2000, Kolosej Ljubljana
1h 45min / 105min
Scenarij: Jeffrey Price, Peter S. Seaman
Režija: Ron Howard

Ko je Dr. Seuse (Theodor S. Geisel), eden najbolj priznanih ameriških avtorjev otroških knjig, leta 1957 prvič objavil svojo verzno povestico "Kako je Grinch ukradel božič", je ta pri priči zlezla v srce starim in mladim s svojo ljubko zgodbico, prikupnimi junaki, duhovitim humorjem in brezčasnim sporočilom. Desetletja so si hollywoodski filmarji prizadevali zagotoviti pravice za snemanje katere od knjig dr. Seussa, a jih je ta vedno znova zavrnil. Do zdaj.

Audrey Geisel, vdova pokojnega dr. Seussa, je zaupala moževo dediščino producentu Brianu Gragerju, ki je zaslužen za nekaj najuspešnejših in najbolj priznanih filmov preteklega desetletja, med drugim za Apollo 13, Trčenega profesorja in Ti lažnivec ti, ter režiserju Ronu Howardu (Splash, Willow, Cacoon).

In kdo bi bolje odigral vlogo Grincha, tega malopridnega, hudobnega, navihanega, nadležnega, zlovoljnega, neprijaznega, nestrpnega, smrdečega in nasploh ne zelo prijaznega Grincha, če ne vsestransko nadarjeni Jim Carrey?

Tako se je začelo sodelovanje Jima Carreya, enega najbolj vsestranskih igralcev, z Ron Howardom in Brian Grazerjem, režiserjem in producentom, ki sta zaslužna za niz filmskih uspešnic. Ustvarjalca filma sta se nadvse potrudila, da bi ta obsežni projekt ostal zvest prvotnemu duhu dr. Seussa, in sta zato povabila k sodelovanju same mojstre filmske industrije – z vseh področij. S sceno in kostumi, posebnimi učinki in kinematografijo, tonom in glasbo, je Howardu in Grazerju filmske gledalce uspelo preseliti v neverjetni sanjski svet mesteca Kdolsko, pri tem pa jima je pomagala ustvarjalna zakulisna ekipa strokovnjakov.

Universal Pictures in Imagine Entertainment predstavljata film Rona Howarda in Grazerjevo produkcijo knjige dr. Seussa, Kako je Grinch ukradel božič.. Poleg zvezdniškega komika Jima Carreyja v filmu igrajo tudi Jeffrey Tambor, Christine Baranski, Bill Irwin, Molly Shannon in Taylor Momsen, pripovedovalec pa je dobitnik oskarja Anthony Hopkins.

V ekipi, ki je imela za nalogo oživiti svet Kdolskega na velikem platnu, so še: direktor fotografije Don Peterman (Splash, Cocoon, Gung Ho); urednika Dan Hanley and Michael Hill (dobitnika oskarja za Apollo 13); scenograf Michael Corenblith (nominacija za oskarja za Apollo 13); kostumografinja Rita Ryack (Ransom, EDtv, Casino); petkratni oskarjevec Rick Baker za masko (Trčeni profesor II: Klumpovi); skladatelj James Horner (Titanic); mešalec zvoka David MacMillian (dobitnik oskarja za Apollo 13); Kevin Mack za zvočne efekte (oskar za What Dreams May Come); in izvršni producent Todd Hallowell, ki je z Howardom sodeloval že leta 1978 pri Grand Theft Auto.

O zgodbi

V beli snežinki, visoko na gori severno od mesta sitni samotar opazuje v božič zaljubljene Kdoje iz Kdolskega, ki se vročično pripravljajo na praznično slavje. To pa ni kar navaden čemernež. To je Grinch (Jim Carrey), ki je teh veseljakov sit do grla in čez.

In zakaj je Grinch tako... tako grinčev? Tega ne ve niti njegov spremljevalec, večno zatirani kuža Maks. Morda ni vse prav v njegovi glavi ali pa ga le tiščijo čevlji ali pa je krivo to, da ima za dve številki premajhno srce.

In v tej čemerni glavi se rodi čudovita, strašna ideja. Božič je spet tu in Grinch namerava storiti nekaj, kar bo temu prazniku enkrat za vselej naredilo konec.

Tako se Grinch zamaskira, obišče Kdolsko in zakuha zmešnjavo. Pri tem naleti na malo Sindi Lo Kdo (Taylor Momsen), ki jo, edino med Kdoji, obdajajo praznični dvomi in se sprašuje, zakaj se vsem tako frklja ob božičnih nakupih in kaj je pravzaprav pravi smisel božiča. Njen oče, zmedeni poštni uslužbenec Lo (Bill Irwin), ji ni v prav veliko pomoč - njena mama Beti (Molly Shannon) pa razmišlja le o tem, kako bi njihovo hišo razsvetlila lepše od njene večne tekmice Marte Kdovier (Christine Baranski).

Tako se Sindi odloči vzeti zadeve v svoje roke. Poskuša izvedeti čim več o Grinchu: kdo je, zakaj ne mara božiča in zakaj ga vsi tako zaničujejo. Njena nedolžna vprašanja postavijo mestece na glavo, saj je za župana Čekdoja (Jeffrey Tambor) vsakršno govorjenje o Grinchu naravnost bogokletno dejanje.

Toda naposled ti sorodni duši – ena, ki išče pravi smisel božiča, in druga, ki se začne soočati z bolečimi spomini iz preteklosti – prideta skupaj in skupaj odkrijeta pravi smisel božiča.

Vse mesto na enem odru

Grinch je bil skoraj v celoti posnet na enajstih odrih v Universal Studios v Hollywoodu in na največjem med njimi so postavili mestece Kdolsko (največje prizorišče, kar so jih doslej v studiu zgradili). Glavni načrtovalec bistroumne in izredno domiselne scene je bil Michael Corenblith, za izgradnjo različnih prizorišč pa so porabili kar 600 000 metrov stiropora (ker v svetu Kdojev ni ravnih črt, konvencionalne gradbene metode niso prišle veliko v poštev). Po predlogi iz knjig dr. Seussa je Corenblith so v Kdolsko postavili vrsto obokov, mostov, stopnišč in stolpov, ki se v manjši meri ponavljajo tudi v interierjih.

Kako so nastale maske

Petkratni oskarjevec Rick Baker se je z masko za Grincha začel ukvarjati decembra 1998, z nasveti pa sta mu pomagala Jim Carrey in Ron Howard. Baker in njegova družba Cinovation Studios sta za film ustvarila 125 različnih mask.

Za snemanje prizorov na mestnem trgu je Baker z ekipo 60 maskerjev v Kdoje spremenil tudi po 110 igralcev in statistov na dan. Ker so bili gumijasti nanosi uporabni le en dan, so do konca snemanja porabili 8 000 obraznih mask in 3 500 ušes. Poleg tega je bilo treba izdelati še 300 lasulj in 150 umetnih brad in brkov.

Baker je začel eksperimentirati s podobo Grincha decembra 1998. Za začetek je namaskiral kar samega sebe in se nato pokazal Howardu in Grazerju. Spomladi in poleti leta 1999 je občasno poskusno maskiral Jima Carryja, kadar je temu uspelo vzeti si čas, saj je tedaj snemal kar dva filma: Man on The Moon in Jaz, Irene in jaz. Grincheva maska je doživela več utelešenj, na koncu pa je bolj ali manj ostalo pri tem, kar je Baker izdelal že leta 1998.

"Pri Jimu se stvar tako dobro obnese, ker zna resnično dobro premikati obrazne mišice in se ne boji pretiravati z mimiko, da je ta opazna tudi skozi vso to gumo," pravi Baker. "Vedel sem, kje mora biti guma nekoliko tanjša, da bo Jimova mimika prišla kar najbolj do izraza."

Ob vsej tej maski (skozi nos ni mogel dihati), kontaktnih lečah, umetnih zobeh in kostumu "je bilo, kot bi me vsak dan živega pokopali," se spominja Carrey. "Bil sem res zelo poklapan, toda ko je Ron zaklical "akcija!", so me vsi nelagodni občutki pri priči minili."

Ves postopek je vsako jutro trajal tri ure. Carrey pravi: "Vsak dan sem malce zamudil, ker sem se res moral psihično pripraviti, da sem se spravil v maskerjevo prikolico."

Umetni zobje, ki jih je Baker izdelal za Grincha, so bili že kar pravcata proteza in Carrey je moral govoriti na prav poseben način, da ga niso preveč ovirali, zato imajo kakšne besede sem in tja "prizvok Seana Conneryja".

Nekaj igralcev in veliko psov

Iskanje igralke za vlogo Sindi Lo Kdo je bilo težka naloga, saj njen lik nosi zgodbo in zelo veliko časa preživi sam z Grinchem, kar je precejšnje breme za otroka, ki naj na Howardovo željo ne bi bil starejši od šestih let. Njegovi dolgoletni sodelavki Jane Jenkins in Janet Hirshenson sta za vlogo preizkusili več kot 200 otrok.

Naposled je Howard izbral Taylor Momsen iz St. Louis v Missouriju, ki še ni imela niti šest let, ko se je potegovala za vlogo. Dotlej je posnela le nekaj reklam in se pojavila v eni epizodi Huxtablov.

"Taylor ima v sebi preprosto odkritosrčnost in čudovitega duha, pravi Howard. "Z njo se istovetijo filmski gledalci, ker je še najbolj podobna navadnemu, vsakdanjemu človeku. Je glas razuma in žene zgodbo naprej, saj ima močan vpliv na Grincheve misli in čustva. "Njena vloga je v tej zgodbi resnično izvirna, saj je v knjigi komajda omenjena."

Naloga poiskati pravega psa, ki bo odigral Maksa, je doletela veteranskega trenerja živali Rogerja Schumacherja (ki je treniral tudi psa v Bolje ne bo nikoli). Schumacher je telefoniral po vsej državi in zbiral fotografije vseh kandidatov za vlogo Maksa.

Toda, kot se to rado zgodi, so naposled izbrali psa, ki je tedaj prebival komaj sedem kilometrov proč od Universal Studios. Nekega dne so Schumacherja klicali iz bližnjega živalskega zavetišča, da imajo psa (mešanca z nekaj terierske krvi), ki bi morda ustrezal. Kuža po imenu Kelly je pobegnil od doma in pristal v zavetišču. Prvič je moral lastnik plačati 25 dolarjev, da je psa dobil nazaj. Ko je pes že četrtič pobegnil od doma in bi moral lastnik odšteti 100 dolarjev, je ta zavetišču sporočil, naj psa kar obdržijo.

Schumacher se je s psi začel ukvarjati 15 tednov pred začetkom snemanja, čeprav je skoraj vse delo opravil Kelly. Največji izziv za Schumacherja je bil spraviti skupaj pse in Jima Carreyja, ter pse pripraviti do tega, da se jim ne bo zmešalo ob vseh vragolijah, ki jih je Carrey počel kot Grinch.

Pri filmu je skupaj sodelovalo šest psov, samih mešancev, ki so jih postrigli in pobarvali, da so bili podobni Kellyju. Vsi so prišli iz zavetišč in po končanem snemanju so štirje izmed njih našli nov dom pri članih snemalne ekipe.

O igralcih

Jim Carrey (Grinch) je svoj vrtoglavi vzpon med zvezdnike nadgradil z glavno vlogo v enem najbolj hvaljenih filmov leta 1999, Man on the Moon v režiji Miloša Formana, in v Trumanovem Showu iz leta 1998 v režiji Petra Weira. Oba filma sta sledila Carreyjevemu uspehu v filmu Universal Pictures Ti lažnivec ti, ki je leta 1997 podrl kar nekaj rekordov in zlahka prinesel več kot 100 milijonov dolarjev dobička.

Carrey je v svojem zadnjem filmu Jaz, Irene in jaz, ki je na filmska platna prišel to poletje, znova sodeloval s scenaristoma in režiserjema Petrom Farrellyjem in Bobbyjem Farrellyjem. Trojka se je prvič zbrala ob nepričakovani uspešnici Butec in butec leta 1994. Carrey je nedavno podpisal pogodbo za glavno vlogo v filmu Bijou, ki ga bo režiral Frank Darabont in ga bodo snemali prihodnje leto. Carrey bo igral nezaželjenega pisatelja, ki v prometni nesreči izgubi spomin in si najde nov dom v majhnem mestecu, kjer ga po pomoti zamenjajo za nekega mrtvega vojaka.

Carrey je svojo poklicno pot začel kot klubski komik, preden je zaslovel na filmskih platnih, pa je imel precej uspeha tudi na televiziji. Igralčeva edinstvena kombinacija improvizacije, mimike in inovacije z nezaslišanim slogom fizične komedije, je osvojila gledalce po celem svetu.

Ustvaril je nekaj najbolj priljubljenih in zabavnih junakov v zgodovini sodobnega filma in njegovi filmi Ace Ventura: Pasji detektiv, Maska, ki je nastala po istoimenskem stripu, Butec in butec ter Ace Ventura: When Nature Calls so dosegli uspeh po vsem svetu, v Ameriki pa je vsak izmed njih prinesel več kot 100 milijonov dolarjev.

Jim Carrey je dobitnik številnih filmskih priznanj, med njimi dveh Zlatih globusov.

Taylor Momsen (Sindi Lo Kdo) je doživela svoj veliki filmski debi prav v tem filmu, ko je zaigrala ključno vlogo ob Jimu Carreyju. Ta sedemletnica prihaja iz St. Louisa in so jo izbrali med kandidatkami iz vse Amerike.

Taylor je svojo igralsko kariero začela pri treh letih, v televizijskem oglasu za Shake-N-Bake. Posnela je še vrsto reklam in pri štirih letih dobila glavno vlogo v epizodi televizijske serije CBS Early Edition, zaigrala pa je tudi v komediji Huxtablovi. S petimi leti je igrala vnukinjo Dennisa Hopperja v neodvisnem filmu The Prophet’s Game.

Jeffrey Tambor (župan Čekdo) je vsestransko nadarjen igralec, ki nastopa v filmih na televiziji in v gledališču. Tambor je šest let nastopal v televizijskemThe Larry Sanders Show, za katerega je bil štirikrat nominiran za emmyja, prejel štiri CableACE priznanja in nagrado American Comedy.

Chrisitine Baranski (Marta Kdovier), dvakratna dobitnica tonyja in emmyja je s Stevom Martinom in Eddiejem Murphyjem igrala v uspešnici Bowfinger, pred tem pa z Warrenom Beattyjem v komediji Bulworth.

Anthony Hopkins (pripovedovalec) je prejel oskarja za najboljšega igralca za vlogo v filmu Ko jagenjčki obmolknejo (1991), v isti kategoriji pa je bil nominiran še za vlogo v Ostankih dneva (1993) in Nixonu (1995). Britanska filmska akademija mu je za vlogo v Ostankih dneva podelila nagrado za najboljšega igralca. Leta 1993 je z Debro Winger igral v filmu Richarda Attenborougha Shadowlands in prejel številne nagrade kritikov v ZDA in Veliki Britaniji. Leta 1998 je bil nominiran za najboljšega stranskega igralca za svojo vlogo v Amistadu.

O filmskih ustvarjalcih

Kot igralec, scenarist, producent, predvsem pa režiser, je Ron Howard (režiser/producent) zaslužen za nekaj najbolj nepozabnih trenutkov v svetu zabavništva. Od komičnih preobratov Parenthood do topline filma Cocoon, od romantične drame Splash do vznemirljivega filma Backdraft so se Howardovi filmi dotaknili gledalcev po vsem svetu.

Howardov najnovejši film je Edtv z Matthewom McConaugheyjem, Jenno Elfman in Woodyjem Harrelsonom, pred tem pa je režiral Ransom z Melom Gibsonom, Rene Russo, Garyjem Sinisejem and Delroyjem Lindo, ki je doslej po svetu zaslužil več kot 300,000,000 dolarjev in je bil peti najdonosnejši film leta 1996. Med njegovimi večjimi uspešnicami je tudi Apollo 13 (1995), režiral pa je tudi več televizijskih serij.

Brian Grazer (producent) z več kot devetnajstimi nominacijami za oskarja, sedemnajstimi nominacijami za emmyja in kot dobitnik številnih pomembnih priznanj velja za enega najbolj ustvarjalnih producentov v filmski industriji. Z izredno sposobnostjo za odkrivanje novih talentov in občutkom za pisano besedo je zaslužen za nekaj najbolj priznanih filmskih projektov, bil pa je tudi vodilna sila za nekaterimi največjimi hollywoodskimi filmskimi uspešnicami. Njegovi filmi so doslej po svetu prinesli že več kot tri milijarde dolarjev dobička.

Jeffrey Price in Peter S. Seaman (scenarista) sta ustvarjalna naveza iz Chicaga, ki se je med drugim podpisala pod romantično komedijo Doc Hollywood in z več oskarji nagrajeni film Kdo je potunkal zajca Rogerja?.

Za njuno delo v Zajcu Rogerju sta ju leta 1988 nominirala za najboljši prirejeni scenarij Writers Guild of America in British Academy of Film and Television.

Komentarji

24.12. 2005 ob 8:58

dobr film, srce od grinča je najbolše

— magic2
28.12. 2005 ob 15:32 zvezdica

zgodba o premagovanju preteklosti, ki je začinjena z nekaj odličnih humornih vložkov lahko naivnejšim otrokom pokvari božičnbo razpoloženje.

— Dejan
14.1. 2006 ob 20:30

lep in smešen božični film, ki nosi lepo sporočilo.

— andy
16.3. 2006 ob 19:24

halo ta film sem si že ogledala in morm priznt daje bedn ocena filma pa 2

— bedno
18.12. 2010 ob 15:16

takega filma pa še nism videla najbolši fiem vseh časov vav

— nekdo

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.