Kolosej
Film distribucije Ljubljanski kinematografi

Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev

akcijski
Na sporedu od: 8.1.2004, Kolosej Ljubljana
3h 21min / 201min
Leto: 2003
Država: ZDA
Scenarij: Barrie M. Osborne, Fran Walsh, Peter Jackson, Phillippa Boyens, Stephen Sinclair
Režija: Peter Jackson
Nova prizorišča, novi liki, nove bitke, novi epski vrhunci - skratka Gospodar prstanov - Kraljeva vrnitev, zadnji iz trilogije, ki je postavila nove temelje v produkciji filmov, zagotovo prinaša stvari, ki si jih želite videti.

"Edini, ki jim vsem vlada, Edini, ki jih vse preseže,
Edini, da jih vse poišče in jih v temí poveže."

"Zadnjih sedem let mojega življenja je bilo posvečeno pisanju, režiranju in produkciji Gospodarja prstanov. Bil je naporen podvig, podoben tistemu, s katerim sta se spoprijela naša junaka Frodo in Samo. Malo smo spali, za normalno življenje ni bilo časa in bili so dnevi, ko smo se vsi spraševali, ali bomo sploh zdržali do konca.

Po dveh letih pre-produkcije je sledilo 274 snemalnih dni, ki so jim sledila še tri leta postprodukcije. Vsaka faza ustvarjanja teh edinstvenih filmov nam je prinesla nove, neponovljive izzive. Spomnim se, da sem se takrat, ko je bilo še posebej hudo, večkrat vprašal, ali ne bi zdaj raje delal kaj drugega kot Gospodarja prstanov.

In odgovor je bil vsakič NE.

To pa zato, ker sem imel srečo, da sem sodeloval z nekaterimi najbolj nadarjenimi igralci in filmskimi ustvarjalci na svetu, kakršne si režiser lahko samo želi. V dolgih letih produkcije je postalo jasno, da nam je vsem skupno eno - obožujemo knjige. In zato smo vsi predano delali po najboljših močeh. Do smrti bom hvaležen, da so mi pri New Line Cinema omogočili prenesti moje videnje Gospodarja prstanov na platno.

Vesel sem, da lahko te filme pošljem v svet. Naj postanejo to, kar želijo iz njih narediti sedanja in prihodnje generacije.

Trilogija zdaj ni več v mojih rokah. Prišla je v roke tistih, za katere je bila narejena - za ljudi, ki obožujejo te knjige in ki so od nekdaj imeli radi film." -- Peter Jackson

Uvod

Popotovanje bratovščine se zaključuje.

Sauronove sile so napadle gondorsko prestolnico Minas Tirith. Kraljestvo brez kralja vodi le nemočni majordom. Dedič mora nujno zasesti prestol, ki mu pripada. Vendar pa ... Bo Aragorn v sebi našel moč in postal to, za kar se je rodil?

Medtem ko se Gandalf na vso moč trudi, da bi opešana gondorska vojska ubranila napad, Théoden zbere rohanske vojščake in se odpravi na pomoč. Med vojaki sta skrita tudi Éowyn in Medo.

Vsaka zmaga zahteva hude žrtve. A kljub izgubam se bratovščina poda v najhujšo bitko njihovega življenja, da bi zamotili Saurona in Frodu omogočili prost prehod do poči Pogube.

Frodo pa je na svoji poti vse bolj odvisen od Sama in Goluma, saj ga prstan, ki postaja vse težji, tako izčrpava, da mladi hobit skorajda ne zmore več niti koraka, niti čiste misli.

Zvestoba, usoda in upanje: srce Kraljeve vrnitve

Še bolj kot v prejšnjih dveh delih trilogije lahko v Kraljevi vrnitvi spremljamo teme, ki jih je Tolkien najraje opisoval. Zgodbe v prvih dveh filmih, poti, po katerih so morali kreniti junaki - kaj so imeli radi, za kaj so se borili in celo zakaj so umrli - so pripeljale do zadnjega, tretjega filma.

Nihče od junakov ne bo nespremenjen dočakal konca zgodbe. Nikoli več ne bodo taki, kot so bili. Kraljeva vrnitev je najbolj s čustvi nabit film od vseh treh.

Kralj, ki to noče biti

Naslov filma se nanaša na Aragorna, dediča gondorskega kraljestva, ki je doslej živel kot eden od skrivnostnih potikavcev, znan pod imenom Stopač. A gondorski prestol je prazen, kraljestvo hitro peša. Ko se pojavi nevarnost, da bi Sauron lahko uničil ali podjarmil vsa ljudstva srednjega sveta, se končno odloči in stopi na položaj, ki mu je bil že ob rojstvu namenjen.

Aragorn je v sebi razrvan. Po eni strani ga zasleduje senca spomina na prednike, ki so zaradi pohlepa po moči izgubili vso čast, po drugi strani pa se spoprijema z osebnimi dvomi in vprašanji, ali je on res pravi mož za gondorski prestol. Njegova dediščina ni sporna, a sprašuje se, ali je vreden tega položaja. Hkrati pa zanj prestol predstavlja simbol moči, ki je uničila njegove prednike. Ta moč bi po njegovem mnenju uničila tudi vse dobro, kar on sam predstavlja in kar on sam je. Na čelo sil dobrega nazadnje ne stopi zaradi moči, ki mu jo položaj prinaša, ampak zato, da bi rešil čim več življenj, če je to v njegovi moči. Ker so njegovi nameni čisti, ga tudi moč Prstana ne more skvariti.

Med kladivom in nakovalom dobrega in zla

Frodo je Prstanonoša, ki mu je zaupana najpomembnejša naloga - Prstan mora odnesti v samo srce gore Pogube in ga tam uničiti. A z vsakim korakom prstan, ki je obešen na verižici za Frodovim vratom, postaja vse težji. Z vsakim trenutkom nosilca vse bolj uničuje, dokler nazadnje Frodo ni več niti senca Froda, ki se je odpravil na to pogubno pot. V Golumovi bližini mu postane povsem jasno dvoje - kaj je Prstan nekomu že storil in kako je nekoga že uničil, pa tudi, kaj bo Prstan nazadnje storil njemu, Prstanonoši.

Prstan ne uničuje z orožjem, ampak z obupom, pogoltnostjo in vsemi ostalimi najtemnejšimi čustvi, ki jih je zmožen vsak posameznik. Frodo se tega zaveda, povsem razume Prstanovo moč, ve pa tudi, da ga bo prstan povsem uničil, če ne bo vztrajal do konca. Drugega mu ne preostane.

Froda na poti ves čas spremlja njegov zvesti prijatelj Samo. Prstan prizadene oba, vsakega na svoj način. Njuno prijateljstvo je na hudih preizkušnjah, vendar eden brez drugega ne moreta. Samo Froda nikoli ne zapusti, celo tako daleč gre, da svoje lastno življenje podredi Frodovemu življenju in nalogi, ki ju je pripeljala tako daleč. Frodo mora imeti Samota ob sebi, saj mu je ta prijatelj še edina vez s Šajersko in s Frodom, kakršen je bil, preden se je začelo to nevarno popotovanje.

Nenavadni junaki

Éowyn in Medo bi morala ostati v Rohanu, ko se je vsa ostala vojska odpravila na pomoč gondorskim silam. Éowyn zato, ker je ženska, Medo pa zato, ker je hobit. A Éowyn je borka, bojevnica, rada bi branila svoje ljudstvo in strica, ki ga odkrito ljubi kot očeta. Zato se prikrade med ostale vojščake in preoblečena v oklep skupaj z ostalimi stopi grozotam bitke naproti.

V boj jo spremlja Medo, ki po mnenju mnogih prav tako nima kaj iskati v bitki. Ker je premajhen. Ker ni izurjen. A tudi on ima pravico braniti svoje prijatelje in pomagati rešiti svet pred poplavo zla.

In v ključnem trenutku bitke se oba znajdeta v najhujši mogoči situaciji, ki v njiju zbudi nepričakovan izjemen pogum.

Očetje in sinovi

V tretjem delu trilogije se nam razkrije tragična zgodba o odnosu očetov do svojih sinov oziroma otrok.

Théoden, ki sicer ni pravi oče Éowyn, vendar kot oče skrbi zanjo po smrti njenih pravih staršev, ji v ključnem trenutku prepove odjezditi v boj. Čemur se dekle seveda upre. In nazadnje odigra ključno vlogo v bitki na Pelennorskih poljih. Samega Théodena preganja misel na smrt lastnega sina.

Aragorn se iz ljubezni do Arwen postavi po robu krušnemu očetu Elrondu, hkrati pa je neprestano razcepljen kakšen odnos naj ima do svojih pravih prednikov.

In nenazadnje je tu Gandalf, najbolj očitna očetovska figura v druščini, ki mora poslati svojega najbolj ranljivega "sina" Froda v naročje smrti.

Najbolj očitna in povsem sodobna zgodba pa se splete okoli Denethorja in njegovih dveh sinov - Boromirja in Faramirja. Starejši sin je skorajda njegov edinec, saj oče ponižuje in zaničuje mlajšega, ki nikoli ne more ugoditi očetovi volji, pa naj se še tako trudi.

Ko izve, da je Boromir mrtev, se Denethor povsem zlomi in morda iz obupa, krivde ali pa norosti mlajšega sina pošlje v sigurno smrt. In ko mu seveda ne uspe opraviti naloge, za katero so vsi že v naprej vedeli, da je povsem nemogoča, se Denethor počuti, kot da ga je Faramir povsem izneveril, zato se odloči, da oba skupaj zaslužita edino še smrt v ognju.

Kaj storiti, da bo Frodo lahko opravil nalogo ...

V zadnjih prizorih Stolpov Gandalf reče: "Bitka za Helmov brezen je končana, bitka za Srednji svet se šele začenja."

Res se izkaže, da je bila bitka pri Helmovem breznu v primerjavi s tem, kar se zgodi kasneje, navadna praska. Pred njimi je prava bitka, tista, ki bo odločila o usodi Srednjega sveta. Kdo bo zmagal? Sauron ali človeštvo?

Bratovščina je še vedno razdeljena, celo bolj kot prej. Aragorn, Legolas in Gimli ostanejo skupaj, Gandalf se s Pipinom, ki se prvič v tej zgodbi loči od Meda, odpravi v Minas Tirith, Medo ostane z Rohanci, Frodo in Samo pa se prebijata v osrčje Mordorja in se tam za nekaj časa tudi ločita.

Upanje in brezup

Najbolj brezupne so razmere v Gondorju. Kraljestvo propada, belo gondorsko drevo v Citadeli, simbol vladavine, se je skoraj že posušilo, vladanje pa je v rokah majordoma Denethorja, ki naj bi skrbel za kraljestvo dokler se ne pojavi novi kralj. Denethor se znajde pod hudim pritiskom, saj je kraljestvo, ki mu je zaupano, najbližje Mordorju, le-ta pa je spet okrepil moči in prehaja v napad.

Denethor je že davno izgubil upanje, da bo človeštvo premagalo sile zla. Obupan je, ker se zaveda, da je njegov položaj le začasen in da se bo, če se vrne pravi kralj, moral odpovedati vladanju, hlepi po Prstanu, vendar se ga hkrati tudi boji, morijo ga govorice o pravem kralju, Boromirjeva smrt in nazadnje še hudo ranjeni Faramir. Vse to ga potisne v depresijo in paranojo, kar nazadnje pripelje do tragičnega konca.

Pa vendar ni vse izgubljeno. V mestu je Gandalf, ki je doslej kot dobrohotna diplomatska duša vodil bratovščino po njeni poti, zdaj pa prevzame aktivno vlogo v obrambi mesta, se kot general postavi na čelo vojske, ki je izgubila svojega poveljnika, in se ne prepušča mračnim mislim.

Po stezah mrtvih

Aragorn se končno sprijazni s svojo vlogo v Srednjem svetu in se kot Isildurjev dedič odpravi po pomoč po Stezah Mrtvih, po poti, s katere se nihče še ni vrnil živ.

V gorovju nad Dunhargom bivajo duše, ujete med ta in oni svet. Nekoč so bili vojščaki, ki so Isildurju prisegli zvestobo, a v trenutku največje nuje so ga izdali. Ko je bilo konec bitke, jih je Isildur preklel in odtlej so prisiljeni živeti v srcu gorovja kot duhovi, neživi in nemrtvi, dokler ne izpolnijo prisege.

Kot dedič gondorskega prestola je Aragorn edini, ki jih lahko odveže zaprisege in jih reši v pravo in dokončno smrt.

Junaštvo na pelennorskih poljih

Na poljanah pred Minas Tirithom se odvije ena zadnjih in najpomembnejših bitk, ki odloča o tem, ali bo svet odtlej zavit v temo ali bo prebivalcem Srednjega sveta ponovno posijalo sonce.

Proti Sauronovi vojski se postavijo trije nenavadni zavezniki: gondorska vojska pod Gandalfovim poveljstvom, rohanski jezdeci, ki jih vodi kralj Théoden, in Mrtvi, ki jih s sabo pripelje Aragorn.

Nekaj časa se Gandalf s svojo vojsko bojuje sam proti preštevilnim orkom, ki jim uspe prodreti v prve obroče mesta. V ključnem trenutku, ko Gondorju zmanjkuje moči, se pojavijo Rohanci, ki s sabo nevede peljejo dva ključna junaka - Éowyn in Meda. In končno pride trenutek, ko tako dolgo ločeni kraljestvi spet združita moči. Za nekaj trenutkov se položaj obrne in branilcem dobrega uspe zadržati napade.

A ne glede komu v bitki bolje kaže, vsaka puščica, vsak udarec, vsaka minuta, ko so orki pred gondorskimi vrati, omogočajo Frodu in Samotu, da se še malo približata gori Pogube. Če orki niso v Mordorju, imata hobita varnejšo pot do poči, kjer morata uničiti Edini prstan.

Zato je zmaga nad orki na Pelennorskih poljih po eni strani velik uspeh, po drugi pa povzroči hude težave, saj se orki umaknejo nazaj v Mordor - točno tja, kjer bi jih moralo biti čim manj. In spet pride čas za junaštvo. Vsi so se pripravljeni žrtvovati za prihodnost Srednjega sveta in izmamiti orke iz njihovega legla.

Kako Srednjemu svetu vdihniti življenje

Da bi na filmskem platnu pričarali Jacksonovo vizijo Srednjega sveta, so posebno pozornost namenili vsem podrobnostim, ki sestavljajo mozaik dogajanja in okolja. Podobo Srednjega sveta in bitij, ki živijo v njem, so zasnovali Alan Lee, John Howe in Grant Major.

Izvedlo pa jo je več kot 120 tehnikov, ki so bili razdeljeni v šest oddelkov: Bitja, Posebni učinki, Maska in prostetika, Oklepi in orožje, Miniature in Modeli.

V Weta Workshopu je nastalo več kot 48.000 posameznih izdelkov - od umetnih okončin do ročno skovanih mečev, 2000 kosov orožja, 1600 parov hobitskih stopal, 200 ročno izdelanih orkovskih mask. Na višku produkcije je sodelovalo kar 190 tehnikov, ki so skrbeli za več kot 500 igralcev v delni ali celotni protetiki.

Poleg tega je nastalo še okoli 48.000 kosov oklepov za vsa ljudstva v filmu, tehniki, ki so izdelovali verižne srajce, pa so morali ročno sestaviti kar 12 milijonov obročkov.

Najpomembnejši predmet v tretjem delu trilogije je seveda Andruil, prekovani meč Aragornovih prednikov. Oblikoval ga je John Howe, izdelal pa mojster Peter Lyon.

Največji izziv tretjega filma so predstavljali:

  • Želoba,
  • Sauronova več desettisočglava vojska,
  • Nazgűli,
  • vargi in olifonti,
  • Golum, predvsem pa
  • osrednja bitka na Pelennorskih poljih, kjer so se povezali živa igra, miniature in Wetin program Massive, s katerim lahko ustvarjajo množice bitij, pri tem pa ima vsako računalniško ustvarjeno bitje svoj značaj in voljo.

Še preden je bil narejen en sam kader na 35mm traku, so v Weti naredili miniature prizorišč. Jackson je z miniaturno kamero lahko posnel osnutke prizorov in si naredil koncept, kaj mora posneti na pravih prizoriščih.

Prizorišča in miniature

Srednji svet je v vseh treh filmih nekakšno vseprisotno bitje, ki ima svoje življenje in svoje lastnosti. Publika mora razumeti, zakaj se vsi junaki zgodbe tako do skrajnosti trudijo, da bi Srednji svet ubranili pred silami zla in ga ohranili čim bolj nespremenjenega ali mu povrnili nekdanjo lepoto in blišč.

Da bi našli prava prizorišča, sta Dave Kolmer in Robert Murphy prečesala Novo Zelandijo po dolgem in počez ter fotografirala in posnela morebitne uporabne lokacije. Ko so naredili ožji izbor, se je Jackson skupaj z direktorjem fotografije in še nekaterimi ključnimi člani ekipe odpravil in si ogledal izbrana prizorišča.

P.J.: "Najprej smo si prizorišče ogledali iz umetniškega zornega kota. Se nam zdi, kot bi ta kraj prišel iz Tolkienove knjige? Potem smo vzeli v zakup logistiko. Kje bomo parkirali tovornjake in prikolice? Kje bomo postavili menzo? Bo treba zgraditi cesto? Predvsem pa je bilo pomembno, da je kraj izgledal, kot bi ga opisal Tolkien v svojih knjigah."

Nekatera prizorišča bi sicer z lahkoto postavili tudi v studiu, a igralci so na pravih prizoriščih od sebe dali veliko več.

Minas tirith

Minas Tirith je eno najzahtevnejših prizorišč v Kraljevi vrnitvi. Mesto kraljev, kjer se odvija velik del filma, je postavljeno na sedmih ravneh. Tako kot Helmov brezen v Stolpih so ga zgradili v kamnolomu Dry Creek, v neposredni bližini Wellingtona. Najprej so v različnih kotih kamnoloma zgradili posamezne dele Minas Tiritha. Ko so bili potrebni prizori posneti, so mesto podrli in na istem mestu v nekaj tednih zgradili Helmov brezen. Po končanem snemanju so ga podrli in nekaj tednov kasneje je tam spet stal Minas Tirith, a tokrat v celoti.

Mesto preveva severnoevropski duh, ki odraža hkrati neizmerno lepoto, veličastnost in bojevito naravo njegovih prebivalcev.

Vsega skupaj je trajalo 6 mesecev, da so zgradili Minas Tirith. Največ dela so vzele ulice, saj je režiser želel več posnetkov, ki se dogajajo v mestu - Faramir in njegovi možje, ki se med prebivalci podajajo v neizbežno smrt, Gandalf ki divje jezdi med hišami s Pipinom v sedlu ...

Zato je bilo potrebno veliko dela in prizorišča v naravni velikosti.

Želobino leglo

Za samo leglo so iz umetne mase naredili votlino s povezanimi predori, po katerih so se igralci in filmska ekipa lahko brez težav premikali. Pajčevino starodavne pošasti so naredili iz posebnega lepila, ki so ga strdili v vodi, potem pa nanesli na stene votline.

Mordor in Gora Poguba

Osrednji del Mordorja je bil postavljen na gori Ruapehu, izjemno divji pokrajini, kjer je bilo snemanje zelo zahtevno in celo nevarno. Da bi se film zaključil tako, kot je režiser želel, so morali nujno ustvariti zlovešče okolje, ob pogledu na katerega bo gledalcu povsem jasno, zakaj so se junaki podali na tako nevarno pot in na tako obupano nalogo. Poskusna snemanja na miniaturah so potekala že dve leti prej, da bi dosegli kar najboljši učinek izbruha lave in dosegli vtis konca nekega svojevrstnega sveta.

Za zadnji od treh filmov so zgradili del Črnih vrat v naravni velikosti, da so lahko posneli prizore patruljiranja orkov in soočenje Aragorna, Gandalfa in ostalih z Mordorsko vojsko pred vrati črne dežele.

Na prizoriščih v naravni velikosti so bili posneti tudi kadri na cirithungulskem stopnišču in v Želobinem leglu. Končni rezultat pa je kombinacija prizorov, posnetih na scenah v naravni velikosti in posnetkov miniatur.

Steze mrtvih

Alan Lee si je Steze Mrtvih zamislil kot ogromno kamnito strukturo, ki nato spremeni videz in postane mesto, kjer nemrtvi preživljajo svojo usodo. Uničene stavbe, stopnišča, stolpe in kupole so izdelali iz črne umetne mase, za prizor plazu pa so naredili še na tisoče umetnih človeških lobanj.

Velikature

Naj so bile kulise v naravni velikosti še tako veličastne, predstavljajo le delček tega, kar je videti v končni različici filma. Nujno so bili potrebni tudi posnetki z miniaturami in seveda posebni učinki.

Večino miniatur so postavili v studiih Stone Street. Večina je bila narejena v razmerju 1:12 ali 1:14. A ker so prizorišča že v sami osnovi tako ogromna, so bile ogromne tudi njihove miniature, ki se jih je zato prijelo ime "velikature". Bile so tako velike, da so jih komaj stlačili v studijske hale. Vsa natančna obdelava miniatur je potekala pod enako svetlobo, kot je bila kasneje uporabljena za snemanje.

Največji izziv je bila zagotovo miniatura Minas Tiritha. Mesto, zgrajeno na sedmih ravneh, so izdelali v velikosti 1:72, v samem mestu pa je mogoče videti več kot 1000 hišic. Posamezni deli mesta so bili narejeni v razmerju 1:14.

Miniature pa so bile med drugim narejene tudi za Sauronov stolp Barad-dűr, Dunharg, Črna vrata, Cirith Ungol, Minas Morgul in Poč Pogube.

Na stotine kostumov

Za vsakega od treh filmov je z oskarjem nagrajena kostumografinja Ngila Dickson in njena ekipa začela ustvarjati kostume od začetka in jih večinoma ročno izdelala. Že na samem začetku je za vsak lik napisala celo zgodbo, kaj se z njim dogaja, kje potuje in kako se spreminja, da je tudi z izdelavo primernih kostumov spremljala razvoj dogodkov v filmu.

Največjo spremembo doživi Aragorn - iz skrivnostnega potikavca postane gondorski kralj. V tem ključnem trenutku je bilo potrebno za njegova oblačila uporabiti intenzivnejše barve, uporabljena je kraljevsko rdeča, ki pa na primer še vedno spominja na rdečo srajco, ki jo je nosil na začetku, ko je bil med druščino znal le kot Stopač.

Pomembno spremembo doživijo tudi vsi štirje hobiti. Prej so nosili preprosta oblačila zemeljskih tonov, zdaj pa Medo obleče pomanjšano različico rohanske uniforme, Pipin dobi gondorsko uniformo, Frodo in Samo pa se preoblečeta v orka.

Epske bitke: posebni učinki

Akcijski prizori se iz filma v film stopnjujejo in svoj vrhunec dosežejo v bitki na Pelennorskih poljih. Sauron nad ljudstva srednjega sveta spusti vse svoje sluge, od orkov do Haradcev, Vzhodarjev do Nazgűlov pod vodstvom kralja-čarovnika. V primerjavi s to bitko se bitka pri Helmovem breznu zazdi že skoraj otročja. Helmov brezen je napadalo 10.000 uruk-hajev, Minas Tirith pa napade približno več stotisoč orkov.

Za obleganje Minas Tiritha je Weta Digital ponovno izdelala navidezno vojsko, ki se pojavlja ob pravih igralcih, kaskaderjih in statistih.

P.J.: "Pri taki sceni si ne moreš izmišljati prizorov sproti, saj mora bitka tekoče potekati. Morali smo označiti, kje so sovražnikovi vojaki, koliko jih je, kako se premikajo, kako hitro se bližajo mestu, kdaj se bližajo bojni stolpi, kdaj začnejo streljati katapulti ... Tako je, kot bi prejšnji večer postavljal strategijo prave bitke."

Najprej so na osnovi opisov v Tolkienovi knjigi računalniško oblikovali pokrajino.

Snemanje igranega dela bitke je potekalo na Južnem otoku, na neki ovčarski farmi. Sredi polja so postavili šotore, kjer so bili nastanjeni igralci in filmska ekipa. Za zajtrk so jih postregli 1440 jajc in 400 hlebcev kruha.

Po vsej Novi Zelandiji so novačili konje in jezdece in prišlo jih je več sto.

Bojne zveri

Za množične prizore se je spet izkazal Wetin računalniški program Massive, s katerim so lahko izdelali vojsko več stotisočih orkov. Na Pelennorskih poljih je bilo kar 600.000 orkov in 6000 rohanskih jezdecev. Nekdo, ki bi opazoval igrano akcijo, bi si težko predstavljal, kaj bo na koncu iz tega nastalo.

Računalniški strokovnjaki so skenirali mere in proporce igralcev in živali, da so na podlagi tega lahko ustrezno animirali množice bojujočih se vojščakov in njihovih živali. Olifonte, leteče zveri in Želobo pa so izdelali najprej kot maketo, nato pa so na osnovi makete naredili digitalna bitja.

Massive

Revolucionarni računalniški program, ki ga je za Weta Digital naredil Stephen Regelous je bil v manjši meri uporabljen že v Bratovščini prstana. V Stolpih smo lahko občudovali bitko pri Helmovem breznu, v Kraljevi vrnitvi pa so tehnologijo umetne inteligence izkoristili kolikor je bilo mogoče.

Massive ustvarja "agente", like, ki imajo lastne, naključno dodeljene značilnosti in zmožnost sprejemati odločitve oziroma se odzvati na dano situacijo povsem različno. Vsak se odziva na okolico in uporablja "čute" kot ljudje - vid, zvok, dotik. Vsak ima svoj značaj, zato so različno pogumni, različno kruti, različno strahopetni ...

Rezultat pa je množica edinstvenih likov ki so enako nepredvidljivi kot pravi ljudje.

Novi liki in ljudstva

Gondorci

So potomci nekoč mogočne civilizacije, ki se je zdaj bolj ali manj okrnjena obdržala predvsem v Minas Tirithu, mestu kraljev, ki mu zdaj vlada Majordom. Gondorska prestolnica je zadnji spomin na čase, ko so ljudje igrali pomembnejšo vlogo v Srednjem svetu.

Leteče zveri

V Kraljevi vrnitvi vsak od Nazgűlov jezdi eno od letečih zveri - velikanski leteči stvor z usnjatimi krili, ki spominjajo na ogromnega netopirja. To so bitja Starega sveta. Na hrbtih teh zveri Nazgűli s strahotno hitrostjo preletavajo in nadzirajo Sauronovo kraljestvo.

Kralj-čarovnik

Je poveljnik Sauronovih temnih sil, ki vodi napad na Gondor in Minas Tirith. Je najmogočnejši od Nazgűlov, tisti, ki je na Vremskem vrhu zabodel Froda.

Haradci in olifonti

Z juga prihaja rasa ljudi, ki naseljujejo kraljestvo Harad in živijo predvsem za boj. Njihova največja prednost v bitki so ogromni olifonti, ki nosijo bojne stolpe, polne haradskih lokostrelcev. Olifonti poteptajo vsakega, ki jim pride na pot - ljudi in konje, brez izjeme.

Sauronov jezik

Pri črnih vratih se pojavi bitje, ki se predstavlja le kot Sauronov jezik. Jezdi velikega črnega konja in poveljnikom vojske, ki je prišla pred Črna vrata sporoči laž, da je Prstanonoša ujet in da so ga odpeljali v mučilnice Temnega stolpa.

(Ta lik se pojavi šele v razširjeni različici filma. Op. prev.)

Želoba

Starodavno bitje, podobno velikanskemu pajku, preži v labirintu predorov, ki tvorijo jamo v bližini cirithungolskega stopnišča. Želoba že tisočletja živi v tej jami, tam je živela celo prej, preden je Sauron prišel v Srednji svet. V predorih spleta mreže in v mraku čaka, da se bo posladkala z nič hudega slutečimi popotniki, ki jih pot po nesreči zanese v njen brlog.

Od Minas Tiritha do Poči Pogube: ključne lokacije

V Gospodarju prstanov: Kraljevi vrnitvi se junaki podajajo preko Srednjega sveta vse bliže Mordorju. Pot jih pelje po naslednjih lokacijah:

Edoras in Dunharg

Edoras, prestolnico rohanskega kraljestva, smo lahko videli že v Stolpih. Na poti v Minas Tirith pa se Rohanci ustavijo še v Dunhargu, oporišču na obrobju kraljestva.

Steze mrtvih

Steze mrtvih so nevaren prehod skozi goro Dvimerberg, kjer strašijo mrtvi. V Drugem veku Srednjega sveta so Gorščaki prisegli Isildurju, zadnjemu gondorskemu kralju, da mu bodo priskočili na pomoč v boju proti Sauronu. A ko je njihovo pomoč zares potreboval, so pobegnili v gore in tam so ostale ujete njihove duše. Isildur jih je preklel, da ne bodo počivali v miru dokler ne izpolnijo zaprisege. Zdaj se mora Aragorn, Isildurjev dedič, podati po Stezah mrtvih, jih poklicati na pomoč in jim dati priložnost, da osvobodijo svoje duše.

Barad-dűr

Barad-dűr je na stotine metrov, kot gorski vrh, visoka utrdba, v kateri so mučilnice, orožarne, mračni zapori brez oken in dvorišča, polna Sauronovih slug, na vrhu ba kraljuje železna krona s štrlečima bodicama, med katerima je vpeto Veliko oko, neprestano na preži, kje bo zagledalo Prstan in tistega, ki ga nosi.

Gondor: Minas Tirith, Minas Ithil/Morgul, Osgiliath

Gondor, veliko kraljestvo ljudi, je ustanovil Elendil v Drugem veku Srednjega sveta. Na samem začetku so bila Minas Tirith, Minas Ithil in Osgiliath najpomembnejša mesta kraljestva. a Minas Ithil so okupirali Nazgűli in odtlej je znano pod imenom Minas Morgul. Osgiliath pa je postal le zunanja vojaška postojanka. Tam, kjer se Bele gore zaključijo z veličastnim vršacem Mindolluinom, pa stoji Minas Tirith, Mesto kraljev, veličastno in prelepo mesto, zgrajeno na sedmih ravneh iz belega kamna, vklesanih v breg. Vsaka raven je zavarovana z obzidjem, obrambnimi okopi in vrati. Najvišji krog se dviga več kot 200 metrov nad Velikimi vrati. Na samem vrhu stoji Citadela. Mesto je najmogočnejša utrdba Srednjega sveta.

Cirithungolsko stopnišče

Frodo in Samo sledita Golúmu po zavitih, nevarnih stopnicah, za katere pravi, da so skrivna pot v Mordor. S teh stopnic je vhod v Želobino leglo.

Želobino leglo

Votlina, prepredena s pajčevinami, se razteza skozi goro Orodruin. Frodo, zaveden, da je to skrivni tunel, ki vodi v Mordor, zatava vanjo.

Orodruin/Gora Poguba

Ognjena gora, v kateri je Sauron skoval Edini prstan, je tudi edini kraj, kjer je Prstan mogoče uničiti.

Sivi pristani

Od tu se bodo vilini, ki so zapustili Razendel in Lothlorien, z ladjami odpravilipreko morja na zahod.

Pelennorska polja

Na ravnici pred Minas Tirithom se odvija ena največjih in najpomembnejših bitk proti Sauronovi vojski.

Črna vrata

Vhod v Mordor, ki ga varujejo orkovski legijoni.

O igralcih

Elijah Wood: Frodo Bisagin

Elijah Wood velja za enega najbolj nadarjenih igralcev svoje generacije. Prvič je zbudil pozornost z nastopom v Paradise, nato pa je igral v filmih Radio Flyer, Forever Young, Huck Finn, The Good Son, North, The War in Flipper. Nastopil je tudi v Internal Affairs, Avalon in Back to the Future Part 2, Black and White, The Faculty, The Ice Storm, Deep Impact in v kriminalni komediji Chain of Fools. Poleg tega je posodil glas za animirani film The Adventures of Tom Thumb and Thumbelina. Nedavno pa je nastopil v kriminalni drami Ash Wednesday, romantični komediji Try Seventeen in neodvisnem filmu The Bumblebee Flies Away.

Za vlogo v The War so ga leta 1994 razglasili za mladega igralca leta.

Andy Serkis: Golúm/Sméagol

Andy Serkis se je na filmu pojavil kot ekscentrični koreograf v Topsy Turvy, kot zasvojeni japi v Career Girls in skupaj z Michaelom Cainom v filmu Shiner. Med ostalimi filmskimi vlogami je potrebno omeniti nastope v filmih Mojo, Among Giants, Loop, Sweety Barrett, The Jolly Boys, Last Stand, Stella Does Tricks, Five Seconds to Spare, The Near Room in Pandemonium.

Po začetku snemanja Gospodarja prstanov je nastopil še v Deathwatch in 24 Hour Party People. Kmalu pa ga bomo lahko videli v filmu 13 Going on 30.

Med številnimi televizijskimi nastopi so bili najbolj opazne vloge v nedavni adaptaciji Oliverja Twista, glavni vlogi v The Jump in seriji Finner ter gostovanja v Shooting the Past in Touching Evil.

Serkis je igral tudi v mnogih gledališčih v Londonu in po vsej Veliki Britaniji.

Bernard Hill: Theoden

Med filmskimi nastopi Bernarda Hilla je potrebno omeniti Titanic, A Midsummer Night's Dream, Ghost and the Darkness,Shirley Valentine, Gothica, True Crime,The Big Game, The Gambling Man, Madagascar Skin, Double X, Mountains of the Moon, Drowning by Numbers, Ghandi, The Bounty ...

S svojo markantno pojavo in izjemnim igralskim talentom je v Veliki Britaniji doprinesel k uspehu gledaliških predstav kot so A View from the Bridge, Gasping, The Cherry Orchard, Macbeth, Shortlist, Twelfth Night, Normal Service ter John, Paul, Ringo and Bert.

Na televiziji se je pojavil v filmih Great Expectations, Mill on the Floss, Shepherds on the Rock, Dirty Something, Skallagrigg, One Upon a Time in the North, Crime Story Question of Identity, Art of Tripping, Lipstick on Your Collar, Telltale in številnih drugih.

Billy Boyd: Pipin/Peregrin Tuk

Škotski igralec Billy Boyd je igralsko kariero začel s televizijsko serijo Taggart. Nadaljeval je z delom za televizijo (Soldiers Leap, Coming Soon, Julie and the Cadillacs in Chapter and Verse) na filmu pa je debitiral v An Urban Ghost Story. Mednarodna javnost ga je prvič bolje spoznala prav v Gospodarju prstanov. Trenutno ga lahko vidimo v filmu Master and Commander.

Na odrih je nastopil v vrsti britanskih produkcij, med drugimi v The Seculator, Election 99, An Experienced Woman Gives Advice, Therese Racquin, Britannia Rules, Kill the Old, Torture Their Young, The Chic Nerds, Much Ado About Nothing, Merchant of Venice in Trainspotting.

Boyd je tudi nadarjen glasbenik, igra bas, bobne, kitaro ter poje bariton in tenor. V Kraljevi vrnitvi odpoje lastno skladbo po Tolkienovem besedilu.

Cate Blanchett: Galadriel

Po diplomi na avstralskem nacionalnem institutu za dramsko umetnost (NIDA) je Kate Blanchett delala predvsem na odrskih deskah, predvsem s Company B, igralskim ansamblom, v katerem so sodelovali tudi Geoffrey Rush, Gillian Jones in Richard Roxbourgh, pod vodstvom režiserja Neila Armfielda. Med drugimi vlogami je izstopala predvsem kot Miranda v The Tempest, Ofelija v Hamletu, Nina v The Seagull in Rose v The Blind Giant is Dancing. Sodelovala je tudi z Sidney Theater Company in Almeida Theatre.

Na televiziji se je v glavnih vlogah pojavila v Bordertown in Heartland, oba sta bila posneta za Australian Broadcasting Commision.

Med njenimi filmskimi vlogami izstopajo upodobitve Susan Macarthy v Beresfordovem Paradise Road, Lizzie v Thank God He Met Lizzie (anti-romantična komedija režiserja Charlieja Nowlana, za katero je dobila dve priznanji za najboljšo stransko igralko) in Lucinde v Oscar in Lucinda, filmu režiserke Gillian Armstrong, v katerem je nastopila z Ralphom Fiennesom, vloga pa ji je prinesla nominacijo AFI za najboljšo igralko.

Leta 1998 je v filmu Elizabeth, ki je prejel številne izvrstne kritike, upodobila kraljico Elizabeto I. Film je režiral Shekhar Kapur, Kate pa je za vlogo prejela zlati globus za najboljšo glavno igralko v drami, BAFTO za najboljšo glavno igralko, nagrado The Chicago Film Critics Association in številne druge nagrade in nominacije.

Leta 1999 je z Johnom Cusackom nastopila v črni komediji Pushing Tin, Parkerjevem filmu An Ideal Husband in uspešnici The Talented Mr. Ripley, za katerega je bila nominirana za nagrado BAFTA za najboljšo stransko igralko.

Med njenimi novejšimi filmi so The Gift, The Man Who Cried, Heaven, Bandits in Charlotte Gray, Bandits (nominacija za zlati globus), The Shipping News, Heaven, Veronica Guerin, The Missing in The Aviator.

Dominic Monaghan: Medo

Dominic Monaghan se bo mendarodni javnosti prvič bolje predstavil prav z vlogo v Gospodarju prstanov. Doslej je nastopal predvsem na televiziji v dramah in serijah Hetty Weinthrop Investigates, This is Personal - The Hunt for the Yorkshire Ripper in Monsignoir Renard. Pred filmskimi kamerami je prvič nastopil z Rutgerjem Hauerjem in Martinom Shawom v filmu Boomber.

Leta 2004 bo na platna prišel njegov film The Purifiers, videli pa ga bomo lahko tudi v filmu Spivs.

Nastopa tudi v gledališču.

Hugo Weaving: Elrond

Avstralski igralec se je proslavil z izvrstnimi nastopi v trilogiji The Matrix, The Adventures of Priscilla Queen of the Desert, The Interview, Bedrooms and Hallways, Exile, Strange Planet, Proof. Nastop v The Interview mu je prinesel nagrado avstralskega filmskega inštituta in naziv najboljšega igralca na festivalu v Montrealu. Nagrado AFI je dobil tudi za The Adventures of Priscilla Queen of the Desert, Proof in Gospodarja prstanov.

Med njegovimi televizijskimi projekti so bolj znani Halifax 3, The Bite, Lust, Bangkok Hilton, Dirtwater Dynasty in mini serija The Custodian.

Weaving nastopa tudi v gledališču.

Ian Holm: Bilbo Bisagin

Ian Holm je z nepozabnimi nastopi v gledališču, na telefiziji in filmu prislužil pohvale in spoštovanje kritikov po vsem svetu. Za nastop v Chariots of Fire (Ognjene kočije) je dobil nagrado BAFTA, nagrado canneskega festivala in nominacijo za oskarja. Med ostalimi izvrstnimi filmskimi vlogami so nedvomno nastopi v Another Woman, Hamlet, Frankenstein, Henry V, Naked Lunch, eXistenZ, The Madness of King George, Greystoke, Kafka, Time Bandits, Brazil, Alien, Dance with a Stranger, Dreamchild, Big Night, Joe Gould's Secret, Night Falls on Manhattan, The Fifth Element, A Life Less Ordinary, Bless The Child, Beautiful Joe in The Sweet Hereafter.

Za nastope v številnih produkcijah Royal Shakespeare Company je bil nagrajen z Evening Standard Award za najboljšega igralca v dramah Henry V in The Homecoming. Slednja mu je prinesla tudi tonyja za najboljšega stranskega igralca v broadwayski produkciji. Nastop v drami Moonlight mu je prinesel številne nagrade, za televizijsko obdelavo iste drame pa je bil nominiran za emmyja.

Leta 1998 ga je kraljica povzdignila v viteza.

Ian Mckellen: Gandalf

Sir Ian McKellen že 40 let nastopa na odrih, filmu in televiziji. V tem času je osvojil več kot 40 najpomembnejših filmskih nagrad. Nazadnje je odigral lik super heroja Magneta v uspešni filmski adaptaciji stripovske klasike X-men in X-men 2. Med ostalimi filmi so Gods and Monsters (nominacija za oskarja za najboljšo glavno moško vlogo), Apt Pupil in Richard 111 (koscenarist in izvršni producent). Med njegove nepozabne filmske nastope spadajo Six Degrees of Separation, Cold Comfort Farm, Restoration, Swept from the Sea, The Keep, Bent, Scandal in številni drugi.

Med pomembnejšimi televizijskimi filmi je potrebno omeniti naslednje: Rasputin (zlati globus za najboljšega stranskega igralca), And the Band Played On (Cable Ace Award), Walter (televizijski igralec leta) in David Copperfield.

Legendarni so tudi njegovi gledališki nastopi. Kot igralec ali producent je sodeloval pri številnih produkcijah Royal Shakespeare Company in Royal National Theatre v Londonu. Njegovi monodrami Acting Shakespeare in A Knight Out pa slovita po vsem svetu.

Na Broadwayu je upodobil Salierija v Amadeusu (nagrada Tony za najboljšega igralca leta 1981), sezono 2001 pa je odprl v vlogi Edgarja v Strindbergovi drami Dance of Death. Več na njegovi uradni strani.

John Noble: Denethor

John Noble že 25 let ustvarja pred kamero in za njo, kot igralec in kot režiser.

Deset let je bil umetniški vodja Stage Company of South Australia, kot igralec in režiser pa je sodeloval z večino gledaliških skupine v vsej Avstraliji. Delal je tudi v tujini, med drugim je v londonskem West Endu režiral Sons of Cain.

Med njegovimi filmskimi vlogami so najbolj opazni nastopi v The Monkey's Mask, Airtight, The Product, The Nostradamus Kid, A Sting in the Tail in Call me Mr. Brown. Na televiziji se občasno pojavlja v All Saints, gostoval pa je tudi v Tales of the South Pacific, Time Trax, Water Rats, Police Rescue in Big Sky.

John Rhys-Davies: Gimli

Igralski veteran John Rhys-Davies že več kot 30 let razveseljuje občinstvo s filmskih platen in odrskih desk. Gledališko kariero je začel v Madder-Market Theatru v Norwichu. Diplomiral je na Royal Academy of Dramatic Art. Nastopil je v več kot sto gledaliških postavitvah, med katerimi je tudi 26 produkcij Shakespearovih del. V slednjih je upodobil že skoraj vse like, od Othella do Macbetha, od Klavdija do Falstaffa.

Njegov filmski krst je bil film The Black Windmill, v katerem je igral tudi Michael Caine. Rhys-Daviesov nastop v tem filmu je trajal le nekaj sekund, njegov junak je umrl še pred začetno špico. Odtlej je nastopil v več kot 80 filmih, med katerimi so verjetno najbolj priljubljeni filmi iz serije o Indiani Jonesu, Victor/Victoria, The Living Daylights ... Kmalu ga bomo lahko videli v filmu Highbinders. Redno nastopa na televiziji, kjer se je prislužil nominacijo za emmyja v mini seriji Shogun, igral pa je tudi v Sliders, The Untouchables, I, Claudius, The Naked Civil Servant, War and Rememberance in številnih drugih serijah in televizijskih filmih.

Karl Urban: Éomer

Novozelandski igralec se je doslej pojavljal v filmih, kot so The Irrefutable Truth About Demons, The Price of Milk, Heaven in Via Satellite, s katerim si je prislužil nominacijo na novozelansko filmsko nagrado. Nedavno je končal snemanje filma The Chronicles of Riddick, pripravlja pa The Bourne Supremacy.

Na televiziji se pojavlja v filmih in nadaljevankah Hercules, Xena: Warrior Princess, Shortland Street, Coverstory, Shark in the Park III in drugih.

Liv Tyler: Arwen Večernica

Liv Tyler je uspešno debitirala z glavno vlogo v filmu Silent Fall, režiserja Bruca Beresforda. Tudi v naslednjem filmu Empire Records je imela glavno vlogo. Vloga natakarice v filmu Heavy ji je leta 1995 prinesla veliko pozornosti na filmskem festivalu Sundance. Vse njene naslednje vloge v Bertoluccijevem Stealing Beauty, Inventing the Abbotts, Armageddon in Altmanovem Cookie's Fortune so bile opazne in odlično ocenjene. Pred kratkim je ponovno sodelovala z Altmanom v filmu Dr. T and the Women, v katerem je nastopil tudi Richard Gere.

Njeni novejši projekti so Onegin z Ralphom Finnesom, Plunkett & Macleane in One Night at McCool's z Mattom Dillonom. Njen naslednji film Jersey Girl naj bi prišel na filmska platna marca 2004.

Orlando Bloom: Legolas

Bloom se je že pri 16. letih pridružil National Youth Theatre in si s tamkajšnjimi nastopi prislužil štipendijo British American Drama Academy. Po končanem šolanju je prvič nastopil pred filmskimi kamerami v dolgometražnem filmu Wilde. Nato so ga sprejeli na londonski Guildhall, v času šolanja pa je nastopal v produkcijah, kot so Little Me, A Month in the City, Peer Gynt, Mephisto, Twelfth Night, Trojan Women, the Seagull, Three Sisters, Recruiting Officer, Antigone, Uncle Vanya, A Night Out in Mystery Plays.

Vloga Legolasa je njegov prvi pomembnejši filmski nastop. Odtlej smo ga lahko videli v uspešnicah, kot so Black Hawk Down, Ned Kelly, Pirates of the Carribean, zdaj pa na platna prihaja še Troja.

Miranda Otto: Éowyn

Videli smo jo lahko v What Lies Beneath in The Thin Red Line. Med ostalimi vlogami je potrebno omeniti nastope v filmih Kin, In the Winter Dark, Dead Letter Office, Doing Time for Patsy Kline, True Love and Chaos, Julie Walking Home, Human Nature, The Three Legged Fox.

Za vloge v filmih Dead Letter Office, The Well in Love Serenade je prejela nagrado avstralskih filmskih kritikov, avstralski filmski inštitut pa jo je nagradil za nastope v filmih In the Winter Dark, The Well in Daydream Believer.

Za televizijo je nastopila v filmu The Jack Bull in dramah Police Rescue in GP. Številni so tudi njeni gledališki nastopi, nazadnje v Gigi.

Sean Astin: Samo/Samoglav Gamgi

Sean Astin je pred kamere prvič stopil v mladinskem filmu The Goonies, kmalu zatem pa se mu je ponudila glavna vloga v filmu Rudy, ki je požel izjemne kritike. Ostali njegovi filmi: Bulworth, Courage Under Fire, Memphis Belle, Encino Man, Like Father Like Son, Where the Day Takes You, Staying Together, War of the Roses, Safe Passage, Low Life (nagrada za najboljšega igralca na filmskem festivalu Fort Lauderdale) in drugi. Njegov naslednji film bo Fifty First Kisses.

Kot obetaven režiser si je Astin prislužil nominacijo za oskarja za kratki film Kangaroo Court, ki ga je koproduciral s svojo ženo Christine.

Sean Bean: Boromir

Sean Bean je občinstvo osvojil z vlogami v filmih, kot so Essex Boys, Ronin, Airbourne, Anna Karenina, Goldeneye, When Saturday Comes, Scarlett, Black Beauty, Shopping, Patriot Games, Caravaggio, Lorna Doone, The Field, Stormy Monday in Windprints. Nastopil je tudi v znanstveno-fantastičnem trilerju Equillibrium, v Flederjevem filmu Don't Say a Word z Michaelom Douglasom, Tom and Thomas (režija Esme Lammes).

Na televiziji se je pogosto pojavljal v BBC-jevih produkcijah, kot so The Sharp Series, Brawo Two Zero, Lady Chatterley, Clarissa, Prince, Tell Me That You Love Me in mnogih drugih.

Sodeloval je tudi z Royal Shakespreare Company ter z njimi nastopil v Romeu in Juliji, Snu kresne noči in nekaterih drugih uprizoritvah.

Viggo Mortensen: Aragorn

Pred filmskimi kamerami je debitiral kot mladi Amiš v Weirovi uspešnici Witness (Priča). Odtlej njegovo kariero označuje serija opaznih in tehtnih vlog v več kot tridesetih filmih, med drugimi v Portrait of a Lady, Indian Runner, Carlito's Way, G.I. Jane, Crimson Tide, Perfect Murder, La Pistola de mi Hermano in A Walk on the Moon.

Rodil se je v New Yorku materi Američanki in očetu Dancu. Del otroštva je preživel v Venezueli, Argentini in na Danskem. V New Yorku je igro študiral pri Warrenu Robertsonu.

Mortensen je tudi priznan pesnik, fotograf in slikar. Razstavlja v Los Angelesu, New Yorku in Wellingtonu.

David Wenham: Faramir

Leta 1998 je bil Wenham večkrat nominiran za avstralske filmske nagrade za filme The Boys, Gettin' Square, Molokai: The Story of Father Damien, The Bank, Better than Sex. Sam film je prejel kar 13 AFI nominacij. Nastopil je tudi v filmih A Little Bit of Soul, Idiot Box, Cosi, Greenkeeping, nazadnje pa je v filmih Dust, Van Helsing in Pure.

Občinstvo ga najbolje pozna po televizijski vlogi v Seachange. Za to vlogo je bil nominiran za AFI nagrado za najboljšega glavnega igralca v televizijski drami. To nagrado je že prejel za sodelovanje v Simone De Beauvoir's Babies in Twisted Tales.

Med gledališkimi vlogami so najbolj znane v produkcijah Art and Tartuffe, Hamlet, The Tempest, Cosi, The Headbutt, That Eye the Sky in v gledališki izvedbi dela The Boys.

O ustvarjalcih

Peter Jackson (režiser, scenarist, producent)

Dolgoletni oboževalec Tolkienovega dela Peter Jackson se je v zgodovino zapisal kot prvi filmski ustvarjalec, ki je istočasno posnel tri pomembne celovečerne filme. Bratovščina prstana je prejela 13 nominacij za oskarja in osvojila štiri. Stolpa sta prejela šest nominacij in odnesla dva kipca. Pred tem je leta 1994 požel izjemne kritike za film Heavenly Creatures, ki je na beneškem filmskem festivalu prejel srebrnega leva, bil pa je tudi nominiran za oskarja za najboljši scenarij. Zgodba, ki je prišla izpod peresa Petra Jacksona in Fran Walsh, temelji na razvpitem umoru, ki se je pripetil leta 1950 na Novi Zelandiji, ko je obsesivno prijateljstvo med dvema inteligentnima in domiselnima dekletoma pripeljalo do umora ene od njunih mater.

Med Jacksonovimi ostalimi filmi so The Frighteners z Michaelom J. Foxom, animirani film za odrasle Meet the Feebles in Braindead, pri katerem je bil Jackson tudi koscenarist. Braindead je na festivalih po vsem svetu prejel 16 mednarodnih nagrad za znanstveno-fantastični projekt, med drugimi tudi prestižni Saturn. Jackson je bil tudi eden od režiserjev televizijskega dokumentarca Forgotten Silver, ki je prav tako krožil po številnih festivalih.

Peter Jackson se je rodil na Novi Zelandiji, na Noč čarovnic leta 1961. Že zelo zgodaj je začel z očetovo Super 8 kamero snemati kratke filme. Pri sedemnajstih letih je pustil šolo, vendar mu ni uspelo dobiti dela v novozelandski filmski industriji, kot je upal, zato se je zaposlil kot fotograverski vajenec. Ko je uspel kupiti 16-mm kamero, je začel snemati znanstveno-fantastično kratko komedijo, ki je po treh letih prerasla v 75-minutni celovečerni film Bad Taste. Na začetku ga je financiral povsem sam, nazadnje pa je novozelandska filmska komisija prispevala nekaj denarja, da je lahko dokončal film, ki je postal kultna klasika.

Fran Walsh (scenaristka, koproducentka)

Fran Walsh je bila skupaj s Petrom Jacksonom nominirana za oskarja za najboljši scenarij - Heavenly Creatures. Sodelovala sta tudi pri scenarijih Forgotten Silver, The Frighteners, Meet the Feebles in Braindead. Walsheva je diplomirala iz angleške literature na univerzi Victoria in kmalu po diplomi začela delati kot scenaristka.

Philippa Boyens (scenaristka)

Phillipa Boyens se s trilogijo Gospodar prstanov prvič predstavlja kot scenaristka. Pred tem je delala v gledališču kot avtorica, učiteljica, producentka in redaktorica. K filmu jo je pripeljala njena ljubezen do Tolkeinovega dela. Njegove romane je oboževala že od otroštva. Variety jo je nedavno omenil med desetimi scenaristi, na katere je v prihodnje potrebno biti pozoren. Z Walshevo in Jacksonom že pripravlja naslednji projekt.

Andrew Lesnie (direktor fotografije)

Za delo pri prvem filmu iz trilogije Gospodar prstanov je je prejel oskarja, nominiran pa je bil še za več drugih nagrad.

V letih 1995 in 1996 so ga razglasili za avstralskega snemalca leta. Za filme, ki jih je posnel, je prejel vrsto avstralskih in mednarodnih filmskih nagrad in velja za enega najboljših snemalcev današnjega časa. Med njegovimi najbolj znanimi filmi je potrebno omeniti naslednje: Doing Time for Patsy Cline, Babe, Temptation of a Monk, Spider and Rose, Two if by Sea, The Sugar Factory, Fatal Past, The Delinquents, Dark Age, Boys in the Island, Daydream Believer, Unfinished Business. Kot drugi snemalec je sodeloval pri filmih Farewell to the King, Incident at Raven's Gate, Around the World in Eighty Ways.

Posnel je tudi več dokumentarcev in televizijskih igranih oddaj.

Howard Shore (skladatelj)

Howard Shore je napisal glasbo za več kot 60 filmov, za izvirno glasbo v Gospodarju prstanov pa je prejel oskarja, grammyja in več drugih nagrad. Njegovo glasbo lahko slišimo tudi v filmih Silence of the Lambs, Philadelphia, Ed Wood, Seven, The Game, Panic Room, Gangs of New York, After Hours, Analyze This, Mrs. Doubtfire in Big.

V sodelovanju z režiserjem Davidom Cronenbergom je nastala glasba za deset njegovih filmov: The Brood, Scanners, Videodrome, The Fly, Dead Ringers, Naked Lunch, M. Butterfly, Crash, eXistenZ in Spider.

V kratkem bo z glasbo opremil film The Aviator, načrtuje pa tudi sodelovanje s Petrom Jacksonom v njegovem prihodnjem filmu King Kong.

Komentarji

25.8. 2004 ob 12:11 zvezdica

cela triologija še pobebej pa 3 del so moje najbolši filmi kar sem jih videla!! tretji del sem gledala že 3x in še vedno je zanimiv!!!

— linka
27.10. 2004 ob 23:10

se popolnoma strinjam,RES ZAKON FILM!;)

— amy13
27.10. 2004 ob 23:11

res ZAKON film!;)

— amy13
30.10. 2004 ob 17:38

res, kodr še ni gledu, pa je že vidu 1in 2 nj si ga pogleda! mi je naj izmed triologije! mislm, da ni treba razlagat zakaj mi je oz. nam je tok všeč...

— supergirl
2.11. 2004 ob 9:56

Gospodar prstanov je največji zakon filmov.Vsi 3 deli so enkratni ma največ je kraljeva vrnitev ki sem ga že videl 13x.To je moj najljubbši filem.

— Nikola
19.11. 2004 ob 12:52 zvezdica

Lahk recem sam VAU! Film sm gledala kar sestkrat v kinu pa ne zarad Orlanda, temvec, ker je v filmu cutiti neko globino nek visji pomen.Ne znam opisat obcutkov, ki so me prevzeli ob teh prizorih, kot so ko je Eowyn ubila tistga glavnega Besa, pa ko je Aragorn pripeljal vojsko mrtvih in nenazadnje tudi, ko je prstan koncno padel v ogenj gore Pogube pa se veliko jih je.Efekti so resnicno osupljivi, glasba je tudi vredu in igralska zasedba je kul.Najbolj so me kot lik in igralec, prepricali: Gandalf, Aragorn, Sam in Eowyn.Ostali pa so bili tudi vredu.Drugace me je samo motilo, to da je bil malo predolg konec. Film je res najboljsi in ni nic cudnega da je dobil 11 oskarjev.Lahko bi jih se vec. Kapo dol Jacksonu uzivite

— arwen
8.12. 2004 ob 9:44

popoln film ki si zasluži vse filmske nagrade sveta

— faramir
24.12. 2004 ob 16:18

Ta film mi je najboljši od vse imam tudi vse njegove knjige tudi tretji dek sem si ošel ogledat v novo zelandijo podpise imam od Orlanda Bloma in Sir Ian Mackinly Lep pozdrav Aleš

— Aleš
27.12. 2004 ob 23:52

nč posebnga. men je prov bedn.

— gABy
30.12. 2004 ob 12:11

no coment:))!!jz se bom kr zjokala k je filmov konc!no sj mam doma vse dela ampk usen to je tist film k smo ga vsi že dolg časa čakal!joj pa tko dobra bratovščina je bla legolas,aragorn,gand alf,medo,pipin,frodo ,samo in gimli,boromir!oni so carji pa vsa ta nova bitja hobiti,orki,gondorci ,haradci,olifonti,šk rati,vilinci,.kuk je blo truda vloženga v kostume!res to je najboljši film k mu ni para!je pa tut žalostn al sm pa sm jz tuk čustvena:))res nakonc sm se jokala k je frodo šu z vilinci!film si prsluž čisto5 še več k tu!najlubši igralc v filmu pa mi je legolas sm čudn da mu puščic nikul ne zmanjka je pa car k se skos kregata z gimlijem:)!rada bi še kk tak film čeprov od gospodarja prstanov nov nben bolši!

— afna
30.12. 2004 ob 14:44

Film se mi je zdel čudovit.Šlo se je posebej za žrtovanje in predanost.To mi je zelo všeč. Vsak je lahko dokazal svoje predanost. Moram pa reči, da me je motilo to, da je bil konec malo predolg. Všeč mi je bilo bilo tudi to, ko je prstan padel v ogenj gore Pogube.

— Anja
1.1. 2005 ob 23:50

To je najbolsi film vseh casov.Boljsi od prvega in drugega dela.Tukaj Gospodar prstanov doseze vrhunec.Mislim, da bo se dolgo ne bo boljsega filma od tega.Res, vreden je vsakega tolarja, ki sem ga dala za vstopnico.Efekti so resnicno najbolsi, kar sem jih kdaj videla, glasba je odlicno izbrana, igralska zasedba ne bi mogla biti boljsa, pa da reziserja sploh ne omenjam.Noben, niti Spielberg, ne bi migel bolje ustvariti ta film kot Peter Jackson.Nasploh pa mi je tudi zgodba vsec. Sploh ne morem verjeti, da kdo premore toliko domislije, da napise taksno knjigo.Zdaj ne vem kdo je boljsi, J.R.R. Tolkien, ki je ustvaril Gospodarja prstanov ali Peter Jackson, ki ga je prikazal ljudem.Vsec mi je tudi naslov, ker te zavede.Jaz sem mislila, da se bo Sauron vrnil, a v resnici se film nanasa na Aragorna.Glede vlog pa mi je bila najbolj vsec Eowny.Skoda, ker ne zvemo kaj se na konci zgodi z njo in Faramirjem.No to je samo moje mnenje.Lp

— Eowny
16.1. 2005 ob 16:33

Ja men so tud gospodarji vsi najhujsi pa sej to je itak carski film.

— JAMES BOND
7.3. 2005 ob 8:47

moje mnenje:filem sem v kinu gledala 2-krat!zdel se mi je zelo dober:)zelo mi je všeč

— didi
22.3. 2005 ob 15:10

film je ful vredu!da o igralcih niti ne govorim!res KAPO DOL!

— evcy
5.4. 2005 ob 14:04 zvezdica

strinjam se z vsem ki menijo da je film the best!res tukaj se najde pravi domišljiski svet za vsakogar ki ima rad sanjarjenje. Čustva v filmu kar bruhajo na plan in zato dobi film tisto kar vsi iščemo (sanje love .itd) zares ni primere z nobenim drugim filmom čeprav sem si ogledala še mnogo drugih filmov nobeden ne presega gospodarja ker ta film da človeku neko toplino ki jo že dolgo išče v sebi. GOSPODAR PRSTANOV BO ZMERAJ RULU!

— galadriel
7.4. 2005 ob 14:21

Film j res najboljši od vse filmov.VSI IGRALCI SO SUPER COOL. NAJBOLJŠI IGRALEC OD VSEH PA JE MENI ORLANDO BLOOM. JE FUL SIMPATIČEN! ČAO!

— OBOŽEVALKA
7.4. 2005 ob 14:24

meni je film zelo všeč še posebaj vloga elijaha ker film je hudičovidober

— narcisa
22.4. 2005 ob 18:32

the best

— s
22.4. 2005 ob 18:33

the best fil,m!!!

— aragorn
22.4. 2005 ob 18:33

THE BEST

— yo
22.4. 2005 ob 18:36

FUL DOBER FILM! THE BEST*4EVER*

— sara
30.4. 2005 ob 21:53

to je bil pa tok dobr film,da ti gre jar na jok. tak lepega filma pa še ne. ta film je najboljše kar se je vrtelo v kinu in na platnu.moraš ga gledat ker je the king of the movie

— anže
5.6. 2005 ob 12:44 zvezdica

Trilogioja je bila napisana že v prvi svetovni vojni a ta perfekten film jo je obudil. Prav ta film je to izvrstno trilogijo ponesel v sevet. Ta film ni le naj. film leta 2003 ni tudi naj film stoletja ampak naj.naj. film tisočletja.

— ork
2.7. 2005 ob 11:31

ta film je preprosto zakon!

— Z
3.7. 2005 ob 13:10

Nimam besed tolk dobrga filma še nism vidu nepopisno polno groze veselja in romantike pa še kaj druzga bi se našlo noro!

— žigc
11.7. 2005 ob 17:57

usi k pravte da to ni dobr film se motte.to je naj boljši film leta.

— legolas
12.7. 2005 ob 21:31 zvezdica

jaz sem VELIK fan trilogije gospodar prstanov!:) vsa 3 filma sta razred za sebe in se razlikujejo od vseh drugih filmih... posebej "kraljeva vrnitev" delo je za 10!igralci,vsebina.v se je narejeno tako kot mora bit.in jaz nisem edina ki tako misli!kar potrjujejo tudi ostali ljudje, ki so si ogledali filem:) določam mu najvišjo oceno(vsem 3-m filmom)

— didi
24.7. 2005 ob 17:09

se strinjm s tabo arwen ker takih obcutkov se rejs ne da opist.film imam doma koker use tri dele in gledm ga gvisno usaj 1x n dva tedna:) zgodba je super in tisti kr bi ostal ravnodusen ob taki trilogiji ni s tega planeta! usi tri filmi si zasluzijo najvisjo oceno!!!bitka pr minas tirithi je nepopisliva in kdr n ostane prou nic vec upanja aragorn resi use,in tisti trenutk ku prstan unicijo...:)najbulsi je pa kdr se kralj vrne in tiskrt je pole use ok! igralci so usi t bulsi najbelj pa so me prepricali aragorn,legolas,arwe n in eowyn!!! film je popoln n useh ravnih in zsluzil si je da je dobu 11 oskarjev!!! sem tudi velik FAN LOTR-ja in tisti kr ste tudi piste n _any_@email.si pa bomo se kej debatirali!! trilogija lotr pa ostane in bo ostala neki nabulsega al bojo nase komentarje zbrisali ali nje.:)

— any
24.7. 2005 ob 17:18

ja skoda pa je kr je zaradi casovne omejitve filma moglu bet tolku stvari rezano ven in zdej kr sm si nabavla special edition n dvd zves use in EOWNY-izves tudi kaj se zgodi z eowyn in faramirjem:) film je vreden usega-cela trilogija je saj je tolku nabita s custvimi in usak se bo dobi v eni vlogi a bo se bo vidi kot faramir kr ga oce zanicava ali kot arwen in aragorn kr imasta pred sabo oba veliko odlocitev ali kot eowyn ki hrepeni da bi se dokazala v svetu in nasla svoj pogum...in pouhnu ljudi vklucno z mano je pri trilogiji zgebilu ksno souzo:)sej je ze zgodba tku pretresliva in na zacetku taku brezupna de te res stisne.!!!

— any
15.8. 2005 ob 0:18 zvezdica

Ko sem slšala,da snemajo film Gospodar prstanov,si nisem mogla kaj,da ne bi prebrala tudi knjige. Moram reči,da je zelo dobra knjiga,vendar sem se malo dolgočasila ob vseh podrobnostih in opisi dogodkov. Zato sem komaj čakala,da vidim film! Takoj je postal moj najljubši film,ki ga vedno znova in znova gledam in ne morem se ga naveličati.Dobesedno mi je zlezel pod kožo. To je res film tisočletja in težko,da bo se katerikoli film vsaj približal veličini Gospodarja prstanov. Najboljši se mi zdi drugi del-Stolpa,Kraljeva vrnitev pa mogoče konec res predolgo traja. Čeprav si lahko film sedaj ogledamo na dvd-jih,pa na tv,upam,da si ga bom še kdaj lahko ogledala tudi v kinodvorani,kajti tam je gledati tako čudovit film enkratno.To je res posebno vzdušje! Peter Jackson,hvala ti za to čudovito stvaritev!

— JONA
25.8. 2005 ob 10:38 zvezdica

živjo sem nina stara sem 10 let. ko gledam ta film se počutim kot član. tretji de the return of the king se mi zdi fantastičen. v življenju še nisem gledala boljšega filma. všeč so mi vde vloge še po sebej aragorn. najljubši kraj sta shire in gondor. p.s:pozdravljam vse ljubitelje tega nepozabnega filma!

— nina
31.8. 2005 ob 23:51 zvezdica

če bi mogo film ocenit od 1 do 10 bi mu dal js 10 sam 10 miljonov, to je res neki posebnega, ze dvakrat sm gledo vse tri dele skupi, enkrat v kinu enkrat doma, doma sm gledo razsirjeno razlicico in je se bolsa, prebral sm tud vse tri knjige, tole je najvecja, najbolsa TRILOGIJA nasega casa in bo vecno ostala, kaka MATRICA AL PA BOTER, GOSPODAR PRSTANOV JE NEKI NAD NEKI POSEBNEGA IN EDINSTVENEGA V FILMSKEM SVETU CE BI GA 100X GLEDO BI BIL VEDN ZANIMIV

— Bedpah
22.10. 2005 ob 20:57

Film je the best! Usi k ste ful navdušeni nad nim si pa poglejte se razsirjeno verzijo!

— Yavanna
28.11. 2005 ob 14:22

ej ej men so pa vsi deli ful hudi najprej nism hotla nobenga gledat k se mi je zdel bedn, sam pol k sm pa zvedla d igra orlando sm se pa odločila it gledat, pol sm pa čist not padla :)

— loving
7.12. 2005 ob 11:05

zelo mi je bila napeta ker imam zelo rada pustolovščine pa tudi je malo žalostna im tud mal smešno

— Urša
23.12. 2005 ob 14:39

FILM JE NAJBOLJŠI!!! TOLKIEN PA JACKSON STA CARJA! USI IGRALCI SO ZAKON!!! DOBRA GRAFIKA! VREDEN 11 OSKARJOV, PA ŠE KKŠNGA VEČ!

— NiKa
2.1. 2006 ob 15:02

gospodar prstanov je film ki sem ga gledal že 4.prvi del sem gledal 3, drugi del 2 in tretji del 3 pa še mi je vseeno najboljši in zanimiv.naveličal se ga sploh nebom. tretji del bom izbral za govorni nastop ki ga imamo v šoli saj vem skoraj vse o tem filmu. :-)

— urban
16.2. 2006 ob 13:22

film se mi zdi zlo fajn.lahko bi ga še nadeljevali.

— ?
16.2. 2006 ob 13:27

men se zdi film ful fajn. sam sm ga že tulkrat gledala da nevem več ker je ker.

— lucija
18.2. 2006 ob 12:01

men se zdi film ful fajn. sam bi lahk blo mal več delov.

— lu.
18.2. 2006 ob 12:12

gospodar prstanov je en izmed najbolših filmov.pa tut kniga je kr fajn.

— s.
27.2. 2006 ob 13:02

ta film je najbolši, pa tud naveličaš se ga ne. js sm ga gledala že ful velikrat pa se ga nism naveličala. tak, da je to najboljši film na svetu. men je dbest. upam,da bo še velik takih filmov,sam ta se bo vpisu v zgodovino. za mene ni bolšga filma.

— lucija
29.3. 2006 ob 20:14

res je, vilini so bili najboljši, še najbolj me je osupnil orlando bloom oz. legolas, ki je bil res neverjeten. tudi drugi so bili v redu. med drugim aragorn, gendalf, pipin in medo.

— vilinka
2.5. 2006 ob 16:48

v nedeljo sem ga znova gledala po TV. najbolj mi je všeč legolas. upam da bo vsako nedeljo tako pestro kot je bilo to !!!

— maja
5.5. 2006 ob 18:12

Film je ful zakon. Predvsem na koncu, ko je vojna. Ko sem gledal film mi je bil zelo všeč. Tudi ostala dela triologije sta zelo dobra.

— Erik
6.5. 2006 ob 17:12

Ta film je mojstrsko posnet in je carski. Vsa čast.

— Ashlee
6.5. 2006 ob 22:06

Jaz boljšega filma v življenju nisem gledala. Vsi trije deli so res zakon! Kadarkoli me je kdo vprašal "Kateri filem imaš najraje?" nisem znala odgovoriti. Blondinka s harvarda ne ali pa mogoče Ledena doba, a zdaj jim znam odgovoriti "GOSPODAR PRSTANOV KER JE RES DOBER IN ME JE PREVZEL, PA TI?" Vsem, ki ste ga uvarjali "svaka ti čast" !

— tina
7.5. 2006 ob 19:47

ne bom ga vec pohvaljala k vsi vejo da je the best. škoda se mi zdi samo to da ni več delov, drugač je pa vse zakon. kapo dol.

— nancy
12.6. 2006 ob 19:06

bil mi je najbolj všeč.Nimam kaj reči . Najači.

— beti
1.8. 2006 ob 21:51

men je pa najlepsi deu filma na kronanju aragorna k pride do hobitou in rece: `my friends... you bow to no one`. in se jim predkloni ceu minas tirith... pomoje filmskemu svetu manka zgodb kot je ta... ki imajo srecen konec za vecino glavnih likou in v katerih zlo ne prezivi...

— legolas
24.12. 2006 ob 19:47

ta orlando bloom mi je ful šikan.a ni? o ko bi le bil moj

— tinchy
28.1. 2007 ob 19:16

ful je super. Vsi trije deli so fajni kr ne bi se mogla odločit ker mi je najboljši. Na koncu filma kraljeva vrnite mi je že šlo na jok. Film se me je ful dotaknu. Aragorn ful dobr igra pa še luštkanje, sam pol na konc tista krona mu nč ne paše. vseen je gospodar prstanov sigurn najboljši film kar jih je. še dolg ne bojo posnel tk dobrega filma. Najboljši so mi Aragorn pa Golum.

— inka
8.3. 2007 ob 10:48

ja js lahko rečem samo: vse pohvale režiserju! to je najboljša trilogija vseh časov. najboljši liki iz filmov pa so po mojem mnenju ARAGORN IN ARWEN (definitivno), Legolas, Eowyn in Eomer. Kar ne morem ga nehat gledat. Viggo je ful seksi!

— arwen:)
9.4. 2007 ob 13:59 zvezdica

to je najboljši film kar jih je blo in kar jih še. ob filmu res čutiš da se gre za neki velikega, neki za kar si ponosen da si zravn čeprav sam kot gledalec.ob filmu sploh nism mela občutka da je to znanstvena fantastika pa da se to ni res dogajal, ker je ful dobr posnet, pa ma ful globoko zgodbo.sicer pa noben ne ve kaj se je v preteklosti res dogajalo.minas tirith je res veličastn,pa oko... golum je ful dober narejen lik, ko dela ful dobre pa ful smešne face.v tretjm delu se najbolj izkaže samo pa eowny.drugač je pa najboljši aragorn. ob koncu kr ne morš ostat brez solz v očeh.muska je izredna in še sam večji občutek da je to pomembn daje. notr je tolk likov in vsak je pomembn, drugačn, res se vsak najde v enem izmed teh likov. čaw

— arwen
3.5. 2007 ob 22:38

vse filme sem pogledal že 4-krat in vsi so se mi zdeli odlični. Prebral sem tudi vse tri knjige in nisem se mogel načuditi

— marko
25.6. 2007 ob 20:56

tk dobrga filma še nism gledala. vse v filmu mi je naj. čist sm padla v zgodbo tk da sm pol prebrala še vse knjige pa enih 5 sm gledala podaljšano verzijo.pa se mi še vseen zdi film tk fajn kot ko sem ga gledala prvič. ko sm ga gledala se mi sploh ni zdel kot znanstvena fantastika tk dobr je posnet. ma muska sploh v 3 delu te ful žalostna tk da se ži zarad tega zjočem. itak pa s m se pol filma prejokala. na konc ko reče aragorn hobitom: ˝you bow to no one˝ sem se najbolj jokala.drugač pa čeprav je srečen konc zame sploh ni bil. mogoč zato ko sm vedla da je zdej res konc. res mi je bad ko je frodo kr šelp aje samota pustu samga. smrk :(:) fsm aja pa pozdravljam vse ljubitelje gospodarja prstanov

— arwen
18.7. 2007 ob 14:58

sem oboževalec lorda

— marko
1.9. 2007 ob 13:55

zlo so mivšeč vsi deli še posebej tretji skratka zakon

— nice movie
3.9. 2007 ob 19:48

ful dobr film 10ka

— jernej
4.9. 2007 ob 18:48

kul

— v
17.9. 2007 ob 19:20

Zej sam da vidm komentarje drgač 100 bolš od pottrja.

— CAMBY
17.9. 2007 ob 19:22

Aja fajn bi blo če bi bil še 4 del

— CAMBY
27.10. 2007 ob 11:30

sej veš 4. del se že piše pa še več jih bo sam da spet zalavfa!

— jure
22.12. 2007 ob 12:37

Jaz sem že ta film gledal okoli 15x pa še ga vedno rad gledam!

Ta film je best!

Pa resmo mislim!

— someone
3.6. 2008 ob 2:00

Ko berem te komentarje, ki so bili napisani pred skoraj tremi leti se še vedno strinjam z njimi. Ne moram opisati kako mi je ta film všeč ampak lahko povem le to, da skoraj ni nedeljskega zajtrka, ko z ženo ne bi gledala Gospodarja prstana.

— mitja
3.8. 2008 ob 18:11

OK FILEM MALO JE STRAŠEN DRUGAČE JE VREDU

— JANJA
11.1. 2009 ob 0:00

odličen film

— matej
18.1. 2009 ob 0:00

vsi 3 film so mi bili zelo všeč še posebaj 3 sem ga gledala 5x in mi je še zdaj zanimi pa tudi prve dva sta mi bila enako všeč

— legiona
23.1. 2009 ob 15:15

film mi je zelo usec najboljsi kar sem ga kdaj gledal usec so mi vsi trije deli:P

— jure
12.8. 2009 ob 14:00

Čista klasika

— OZNA12
26.8. 2009 ob 21:35

super triologia noben filem mu ne seže do kolen samo drugi del je malo brezvezen

— we
13.12. 2009 ob 18:38

FILM GOSPODAR PRSTANOV:KRALJEV VRNITEV JE ODLIČEN.UPAM,DA BO PRIŠEL ŠE ČETRTI DEL.

— ALEN
27.12. 2009 ob 12:34

ammm.. kako bo prišel četrti del, če je pa to TRIlogija, no pride pa mislim da drugo leto Hobbit

— .
29.10. 2010 ob 20:15

To je ful dob'r film.Če ga kdo ful rd gleda nej ga pogleda jst sm ga že doskrat pogledu:DDD

— mato007
15.3. 2011 ob 17:16

carski film kumi čakam da pride hobit!!!!

— sdffgff
3.5. 2011 ob 19:21

Hobbit 1 pride 2012 decembra Hobbit 2 pa leto pozneje 2013 komaj čakam !

— gasper
3.5. 2011 ob 19:21

Hobbit 1 pride 2012 decembra Hobbit 2 pa leto pozneje 2013 komaj čakam !

— gasper
15.5. 2011 ob 0:52

ful dobr film !!!!!! 5/5 ali 10/10 kokrkol carski film!!!!!

— miha
28.6. 2011 ob 20:06

ta film je res ful kulski.Tretji del je najbl carski

— maja<3<3<3
28.8. 2011 ob 21:58

full je dobr!!!!

— primoz
28.8. 2011 ob 21:59

kumi čakam da pride hobit!!!

— en clouk
2.11. 2011 ob 10:07

Filem sem gledal štiri krat.Filem je NAJBOLJŠI na SVETU.V tretjem delu mi je najbolše to,ko napadejo zeleni duhovi.

— Gandalf
4.7. 2012 ob 12:02

film sm gledala fulkat...samo zarad orlandota k je tak pikkki!
ful mu pašejo tisti blond lasje pa modre oči
orlando je luštkan!!
film pa je bil zakon.. prebrala sem vse knjige lord of the rings,a mi je bil film veliko bolj všeč..
MMWA

— i love orlando !!!
20.8. 2012 ob 13:48

to je najboljši film kar jih je blo in kar jih še. ob filmu res čutiš da se gre za neki velikega, neki za kar si ponosen da si zravn čeprav sam kot gledalec.ob filmu sploh nism mela občutka da je to znanstvena fantastika pa da se to ni res dogajal, ker je ful dobr posnet, pa ma ful globoko zgodbo.sicer pa noben ne ve kaj se je v preteklosti res dogajalo.minas tirith je res veličastn,pa oko... golum je ful dober narejen lik, ko dela ful dobre pa ful smešne face.v tretjm delu se najbolj izkaže samo pa eowny.drugač je pa najboljši aragorn. ob koncu kr ne morš ostat brez solz v očeh.muska je izredna in še sam večji občutek da je to pomembn daje. notr je tolk likov in vsak je pomembn, drugačn, res se vsak najde v enem izmed teh likov. čaciii <3 <3

— ana
20.8. 2012 ob 16:42

ta filem je najbolši
na svetu ni bolšega.vsi ,ki pravte da je ta filem beden se motte.vsi ki se ga še niste ogledali si ga poglejte nebo vam žal.čaw

— rs
21.8. 2012 ob 18:47

TO JE NAJBOL[I FILEM NA SVETU!!!zasluzi vse nagrade.in vsi igravci so čudoviti toda najbol fletkan in piki je frodo!!!!!ta filem sem pogledala že 3 in še ga bom pogledala, ker se ga ne naveličam gledati.vsi ki pravte da je ta filem beden se močno motte!!.

— i love frodo!!!!!!
23.8. 2012 ob 7:58

dobrokul

— kristina
15.12. 2012 ob 19:27

ta film je najboljši na svetu vse je ful dobr igralci vsebina use gledala sm ga skor že 100x pa se ga še vedno nisem naveličala pa še ga bom gledala

— i love lord of the ring trilogy
23.4. 2013 ob 19:49

ne morem verjet koliko let sem bila prikrajšana za ta film...videla sem ga že najmanj milijonkrat in vsakič je boljši!!!cela trilogija je tako ali tako neverjetna, ampak to je res najboljši od vseh treh filmov, igralci so genialni, akcijske scene so neverjetne, glasba ja čudovita, liki so še boljši kot kdajkoli prej in konec je eden najlepših in najbolj čustvenih koncewv vseh časov.....rekla bi da si takoj poglejte vso trilogijo, ampak ostanimo pri resnici: ste si jo že. :D

— Lila
4.11. 2016 ob 17:22

gospodar prstanov je najboljši spektakel v celi zgodovini filma vse ima dobre igralce dobre efekte in trenutke ki ne bi mogl biti bolši eden top movies of all times tega filma ne moreš opisati dokler ge ne pogledaš tudi če je to 1000000 se bošvedno zabaval vse od 1 do zadnjega res dbest strasten in spektakularen film od prve sekunde do zadnje minute popolnost v popolnosti (nikoli nisem tako močno priporočal kakšnega filma in ga!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!ocena :99999999999999999999999999999999999999999999999999999999/10 fantastično

— best of the best

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.