Gospodar prstanov: Bratovščina prstana

Vsebina

Ostareli hobit Bilbo Bisagin, ki so ga vsi sokrajani imeli za malce čudaškega in nenavadnega, saj se je, v nasprotju s hobitskimi navadami, v mlajših letih predal nepričakovanim pustolovščinam, namesto da bi užival v fotelju pred ognjiščem in srebal čaj, je na svoj enajstindesetdeseti rojstni dan nenadoma izginil. Nihče ni vedel ne kam in ne zakaj, svojemu mlademu sorodniku Frodu pa je zapustil nenavadno dediščino - magični in skrivnostni prstan. A to ni bil navaden okrasek, lep del nakita, bil je Edini Prstan, najmočnejši in hkrati najnevarnejši od vseh čarobnih prstanov, ki so bili izdelani v Črnih letih, saj ga je izdelal sam Temni vladar.

Troji Prstani za vilinske kralje pod neba bleščavo,
Sedmeri za škratje vladarje v njih skalnem zaklonu,
Deveteri za Smrtnike, ljudi z umrljivo naravo,
En sam pa za Temnega vladarja, ki sedi na tronu
v Mordorju, kjer sence ležijo stoglavo.
Edini, ki jim vsem vlada, Edini, ki jih vse preseže,
Edini, da jih vse poišče in jih v temí poveže
v Mordorju, kjer sence ležijo stoglavo.

Edini Prstan daje absolutno moč, in če bi se do njega ponovno dokopal Sauron Veliki, Temni vladar Mordorja, bi lahko s svojo novo pridobljeno zloveščo močjo zavladal Srednjemu svetu in zasužnjil njegove prebivalce.

Ker časa prehitro zmanjkuje in Sauron že pošilja svoje zlohotne sle, da bi poiskali Prstan, mora Frodo skupaj s pisano druščino prijateljev pobegniti od doma in se odpraviti na nevarno in naporno pot naravnost v srce Sauronove dežele ter tam uničiti Prstan. Le-ta je dobesedno neuničljiv, pokonča ga lahko le ogenj sredi gore, sredi Poči Gonobe, kjer je bil pred davnimi časi skovan.

Ker so v nevarnosti vsa bitja Srednjega sveta, se mu pri podvigu poleg njegovih hobitskih prijateljev pridružijo tudi predstavniki škratov, vilinov in ljudi, vse pa jih s svojo modrostjo in mogočno magijo vodi Gandalf Sivi, eden najmočnejših in najbolj čislanih veščev Srednjega sveta.

Druščina se mora na svoji poti spoprijemati s številnimi sovražniki, orki, duhovi, pa tudi s svojimi medsebojnimi nasprotji, ki jih povzroča kvarni vpliv samega prstana.

Skozi pripoved o epskem potovanju v srce zlobe in nazaj spremljamo tudi razplet usod različnih narodov in rodov, ki jih druščina srečuje. Veliki Frodov podvig potegne za sabo ključne spremembe v vsem Srednjem svetu - na prestole se vračajo zakoniti vladarji, konča se doba vilinskega kraljestva, ljudje postajajo ponovno močni in časi drugih bitij, ki so nekoč mogočno kraljevala vsak svojemu kotičku Srednjega sveta, se iztekajo.

Konec zgodbe o Edinem Prstanu je tudi konec neke ere, ki dandanes živi le še v legendah.

O zgodbi

Od leta 1954, ko je prvič izšla Tolkienova saga Gospodar prstanov, si je knjigo prebralo več kot 100 milijonov ljudi po vsem svetu. Njegovo delo je pustilo pečat na številnih generacijah bralcev, marsikje pa je bilo razglašeno tudi za knjigo stoletja. Postavilo je merila fantastičnega žanra, postalo temeljno delo o borbi med dobrim in zlim in hkrati slavospev zvestobi, prijateljstvu in pogumu.

Po izidu prvega dela trilogije je londonski Sunday Times zapisal, da se bo svet odslej delil na dve vrsti ljudi: "... tiste, ki so prebrali Gospodarja prstanov in tiste, ki ga še bodo."

Tolkienov Srednji svet je dobil množice privržencev, ker jih je v trenutku popeljal v neverjeten, magičen svet nekje daleč stran, a se je vseeno neprestano dotikal povsem človeških vprašanj. Knjiga v trenutku ni imela le bralce, ki so jo imeli radi, dobila je trume zvestih, skoraj obsesivnih oboževalcev in privržencev. Postala je literarna ikona 60-ih let 20. stoletja in prababica novega žanra - fantastike, kar je pripeljalo do razmaha tovrstne literature, filmov, iger ...

Miti, dežele, bitja, ki jih je ustvaril Tolkien, so tako veličastni, da je filmska industrija potrebovala kar štiri desetletja, preden je prišla na dovolj visoko stopnjo razvoja, da jih lahko oživi na filmskem platnu. Tako obsežen projekt lahko udejanji le filmski vizionar. In ta vizionar je Peter Jackson, ki se je lotil doslej še nevidenega projekta - snemanja treh filmov obenem, da bi verodostojno upodobil Tolkienov veličastni ep.

Jackson je že dolgo čutil, da je dozorel trenutek, ko Gospodar prstanov lahko pride na filmska platna, saj je tehnologija vizualnih efektov dosegla dovolj visoko stopnjo, da počasti Tolkienovo brilijantno domišljijo. Nekaj časa je čakal, da se bo kdo od režiserjev lotil tega podviga, a ko si nihče drug ni upal, se je sam lotil prenesti Tolkienovo mističnost na filmski trak.

Zadnjih nekaj let je skupaj s predano ekipo sodelavcev snemal na fascinantnih pokrajinah Nove Zelandije. Logistika za snemanjem Gospodarja prstanov je bila podobna vojnemu pohodu. Vojska umetnikov in strokovnjakov - računalniških strokovnjakov, izdelovalcev srednjeveškega orožja, kiparjev, lingvistov, kostumografov, maskerjev, kovačev, tesarjev, maketarjev ..., izvrstna igralska ekipa in dobesedno na tisoče statistov je bilo potrebnih, da bi se izvedel ta ambiciozni projekt.

Že priprava trilogije scenarijev, ki jo je Jackson pisal skupaj s Fran Welsh in Philippo Boyens, je trajala tri leta. V prvem filmu, Bratovščina prstana, so predvsem pozorno predstavili raznolika bitja in kraje, ter tako ustvarili skoraj resničen svet, ki gledalca pritegne vase kot udeleženca v pustolovščini. Seveda pa so poskrbeli, da je zgodba dovolj napeta, da gledalec skoraj brez diha komaj čaka, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku in še posebno, kaj se bo zgodilo v naslednjem filmu.

Da bi ohranili verodostojnost zgodbe in rdečo nit dogajanja, se je Jackson odločil, da bo posnel vse tri filme naenkrat, kar se doslej v filmski zgodovini še ni zgodilo. Navsezadnje vsi trije filmi predstavljajo eno samo dolgo zgodbo, zato je bila taka odločitev precej logična.

Že med snemanjem so mnogi sodelavci menili, da je bil Peter Jackson vpleten v film bolj, kot je sploh človeško mogoče. "Pogosto so me klicali kar hobit," pravi Jackson. "Vem, da je šala, a moram vam povedati, da mi hobitski način življenja - dobra hrana in udoben fotelj pred ognjiščem - zelo dobro zveni. Še posebno potem, ko sem dokončal tri filme naenkrat."

Pustolovščina se bo v svetu začela 19. decembra 2001 s svetovno premiero Bratovščine prstana, v Sloveniji pa se bomo v epsko avanturo podali 17. januarja 2002.

O produkciji

Ljudstva Srednjega sveta

Temelj zgodbe predstavljajo različna ljudstva in rodovi, ki živijo v Srednjem svetu. Vsak od njih ima svoj bogat in specifičen način življenja, svoje navade, mitologijo, način oblačenja, celo slog bojevanja. V Bratovščini prstana so vsakega oblikovali do zadnjih podrobnosti, tako da je preprosto nemogoče ne verjeti, da so pred našo zgodovino zares živeli.

Hobiti so prijazni, živijo v stalnem stiku z naravo, delujejo skoraj kot otroci, ki jim osnovno preživetje nudi zemlja. Ko odrastejo, so visoki približno 100-110 cm, imajo močno poraščena in vedno bosa stopala, živijo pa v udobnih luknjah pod griči Hobitovega. Radi imajo preproste stvari v življenju - dobro pipno zel v svojih pipah, dobro jedačo in seveda pripovedovanje zgodb. Doživijo približno 100 let, pri 33 letih pa uradno postanejo odrasli.

Vilini so plemenita, elegantna, magična bitja, katerih čas se izteka in ki živijo z grenkosladkim zavedanjem, da bodo kmalu ostali le mit. So nesmrtni, ne starajo se in ne zbolijo, umrejo lahko le od žalosti ali od orožja.

Škratje so majhni, a trdoživi. Imajo močan, v davnini zakoreninjen občutek pravičnosti in neomajno ljubijo vse lepe reči. Doživijo približno 250 let.

Vešči oziroma čarodeji imajo izjemno magično moč, ki jo lahko uporabijo za dobro ali zlo.

Ljudje so rasa, ki šele prihaja v ospredje in ki je trenutno še razkropljena, brez trdne skupne vezi.

Ostala bitja v filmu so še bolj neverjetna. Z listjem pokriti enti varujejo svoje brate - drevesa. Zlobni orki, ki so bili nekoč vilini, preden jih je zajela in skvarila zla sila, so izmaličena bitja, ki se borijo na Sarumanovi strani. Zlohotni Prstanovi besi, nekoč veliki vladarji ljudi, so zdaj ne živi in ne mrtvi, obsojeni so živeti v somraku Sauronovega sveta in mu služiti.

Vsa igralska zasedba je imela pred začetkom snemanja intenzivne vaje iz starodavnih načinov bojevanja in jezikov, ki jih uporablja njihov rod. Mečevanja so se učili pri legendarnem mojstru Bobu Andersonu, jezdenja pri Davu Johnsonu, vilinski jezik pa sta poučevala lingvista in strokovnjaka za narečja Andrew Jack in Roisin Carty. Ustvarila sta izvirno narečje in kadenco vilinskega jezika, ki temelji delno na keltščini, vendar je povsem izviren in edinstven jezik, ki mu na svetu ni para. Vsak od igralcev je vadil pred ogledalom, treniral obrazne mišice in spontano našel narečje, ki ustreza njegovi vlogi. Bilo je, kot bi se povsem na novo učili jezika, ne le specifičnega narečja.

Poleg strokovne usposobljenosti, so morali biti igralci tudi telesno izvrstno pripravljeni. Snemanje jih je namreč vodilo po gorah, rekah, dolinah in skozi telesno izčrpujoče bitke, vse skupaj pa je trajalo kar 274 dni. Zato so še pred začetkom snemanja vsi igralci hodili na fitnes in vadili z zato najetimi trenerji.

Kako je nastal Srednji svet?

Doslej je Tolkienov Srednji svet obstajal le v glavah in domišljiji bralcev. Oblikovale so ga sicer podrobni, a vednar omejeni opisi v knjigi. V Bratovščini prstana pa hobitska domovanja, vilinsko skrivališče Razendel, zakajena krčma Pri kopitljavčku in mogočni rudniki Morije postanejo resničnost.

Kako realistično oživiti popolno fantazijo? Jackson se je zavedal, da bo potrebno pozorno poustvariti kopico detajlov, zato je takoj zaposlil WETA Limited, vodilno novozelandsko skupino za oblikovanje scenskih efektov. Njihovi strokovnjaki so morali ustvariti fizično realnost Srednjega sveta - od notranjosti hobitskih domovanj, do strmin gore Pogube.

Pri delu je bilo zaposlenih več kot 120 tehnikov v šestih skupinah: bitja, posebni efekti, maska in protetika, oklepi in orožje, miniature, makete. WETA Digital pa je priskrbela neverjetne računalničko animirane efekte in bitja.

Še preden so se lotili izdelave Srednjega sveta, je bilo potrebno Tolkienov svet prestaviti iz opisov v tridimenzionalne slike. To nalogo sta dobila Alan Lee in John Howe, ki sta ilustrirala Harper Collinsovo izdajo Gospodarja prstanov in sta bila tako že pred filmom globoko in neposredno poglobljena v Tolkienovo vizijo starodavnega sveta. Ker zdaj nista bila več omejena s knjižnim formatom za svoje delo, sta divje skicirala in oživljala vsako, še najmanjše bitje in kotiček, ki jih lahko najdemo v Srednjem svetu. Naredila sta na stotine skic v naravni velikosti, ki so jih potem prenesli na makete in v nekaterih primerih so se pretvorile v ogromne kulise v pravi velikosti. Poleg velikih odrov so uporabljali tudi miniature prizorišč, pa tudi kulise srednjih velikosti, odvisno za kaj so jih potrebovali.

Ekipa za miniature je delala pod vodstvom direktorja fotografije Alexa Funkeja, ki je za efekte v filmu Total Recall prejel oskarja. Posneli so kar 64 miniaturnih prizorišč, kar se v zgodovini filma še ni zgodilo. Med temi, so na primer tudi gozdno kraljestvo vilinske kraljice Galadriel in škratje kraljestvo Khazud-Dum.

Mnoge kulise so bile narejene iz polistirena, materiala, ki lahko izgleda kot tisoč let star les v krčmi Pri Kopitljavčku, ali pa kot starodaven kamen, iz katerega sta narejeni kraljevski skulpturi na vratih Minas Tiritha. Pri delu so uporabljali precej inovacij, tako so si na primer pomagali s strojem za špricanje, ki ga sicer uporabljajo na naftnih ploščadih za špricanje gumijastih prevlek, ki zadržujejo nafto na morju. S tem strojem so v enem tednu izdelali več predmetov, kot bi jih na stari način lahko izdelali v več mesecih. V enem dnevu je na primer nastalo kar sto čelad.

Številna prizorišča v naravni velikosti so bila postavljena v Three Foot Six Wellington studiih, med drugimi tudi rudniki Morije. Sive granitne stene so neprestano špricali s snovjo, ki je dajala vtis bleščečih, z diamanti posutih sten.

Poseben izziv za vse ustvarjalce prizorišč je bilo dejstvo, da morajo vse kulise zdržati več, kot so zdržale katere koli kulise doslej. Okoli njih in po njih se je sukalo na tisoče ljudi, padale so sekire ... Zato so morala narediti tla, ki zdržijo skoraj 300 kg/cm2.

Da bi ustvarili Hobitovo, so že eno leto pred snemanjem posadili kar 5000 m3 zelenjavnih in cvetličnih vrtov. Zato Hobitovo, ko se je snemanje začelo in ko so vanj stopili igralci, ni bilo sploh videti kot prizorišče filma. Bilo je prava vas, v kateri so rasle povrtnine, vrtove je krasilo cvetje, obletavale so jih prave žuželke in tam so se udomačile ptice. Nič ni bilo umetno.

Maska, protetika in pripomočki

Ker Srednji svet v resnici ne obstaja, se je Jackson odločil, da bodo tudi vsak predmet naredili na novo in ne bodo uporabili niti žlice, kakršne že poznamo v vsakdanjem življenju. To pa je seveda pomenilo ogromno snovanja in nato zahtevnega dela.

Nastalo je:

• več kot 900 ročno izdelanih oklepov

• več kot 2000 kosov varnega orožja iz gume, lesa in ostalih varnih materialov

• več kot 100 kosov posebnega, ročno izdelanega orožja

• več kot 20.000 posameznih vsakdanjih predmetov

• več kot 1600 parov umetnih nog in ušes, po velikosti in obliki prilagojenih posameznim igralcem

Poleg snemalne ekipe, se je ustvarjanja za film lotila še množica kovačev, usnjarjev, kiparjev, strokovnjakov za srednjeveško orožje ... Posebna peč za lateks je delala noč in dan, da so lahko naredili dovolj hobitskih ušes in stopal, nog in rok za Uruk-Haije in še mnoge druge umetne dele telesa.

Rezultat truda pa je bil, da tudi strokovnjak ni vedel, da je meč narejen iz gume, dokler ga ni prijel v roke.

Morda eden najbolj zahtevnih delov priprave maske je bil maskiranje orkov, med katerimi niti dva nista enaka. Zanje so naredili sivkasta, nagubana oblačila iz lateksa, ki so delovala kot prava koža, in črne oklepe, ki so podobni oklepom insektov. Vsak od 200 orkov v filmu je edinstven, za vsakega je bila individualno narejena obrazna maska iz lateksa, v katero so vpletli jakovo dlako, da so orki dobili lase. Pa orkovska kri? Strokovnjaki so naredili nekakšno nafti podobno gosto tekočino, ki je polzela iz ran. Na prizoriščih velikih bitk je bila poleg ostalih vedno prisotna tudi obsežna ekipa ljudi, ki je skrbela, da so udeleženci v bitki primerno krvaveli.

Nova Zelandija je Srednji svet

Da bi lahko dostojno ustvarili Srednji svet, so morali ustvarjalci filma najti lokacijo, ki bi lahko predstavljala zemljo, kakršna je bila pred 7000 leti. Našli so jo na Novi Zelandiji, kjer še vedno obstaja neukročena narava, ki je sodobna tehnologija še ni skvarila. Nova Zelandija je ohranila bit starega evropskega podeželja, hkrati pa ima neko mistično kakovost, ki je bila nujna za krajino v Gospodarju prstanov.

Peter Jackson je s svojo ekipo poiskal najbolj skrite in neokrnjene kotičke. Ker je dežela izjemno pestra, so lahko na njej posneli vse pokrajine, kjer se dogaja filmska zgodba, celo vulkansko goro Pogube. Novozelandske poljane so podobne angleškim, gore so podobne švicarskim, jezera so videti kot italijanska, zato jim je uspelo na zelo majhnem prostoru, kar je bilo za snemanje izjemno priročno, poustvariti Srednji svet, ki se nam zdi zelo domač, a vendar ne moremo točno reči kje je.

Ker je bilo veliko lokacij pod zaščito novozelandske institucije za varstvo naravne dediščine, se je filmska ekipa potrudila, da za sabo ni puščala razdejanja kljub ogromnim množicam ljudi, ki so krožile po prizoriščih. Preden se je snemanje začelo so celo novozelandski Maori blagoslovili prizorišča.

Na filmu je seveda mogoče videti več, kot je nudila Nova Zelandija. Posnetke so digitalno oplemenitili in jim dodali ozadje, kjer je manjkalo, hišice, ki nikoli niso stale ...

Kostumi

Vsak rod v Gospodarju prstanov ima svojo kulturo, ki se na zunaj izraža z značilnim videzom in oblačenjem. Kostumografinja Ngila Dickson je bila postavljena pred dotlej največji izziv v svoji karieri, ko je morala obleči bitja iz tako svojstvenega sveta, kot je Srednji svet. Čeprav je doslej že ustvarila vrsto izvirnih kostumov za seriji Xena in Hercules, je bila pred njo težka naloga - obleči je morala stotine likov iz devetih povsem različnih kultur. Na tako zahtevni nalogi je delala ekipa 50-ih ljudi - krojačev, tkalcev, vezilj, čevljarjev in draguljarjev.

Za vsako posamezno kulturo je bilo narejeno v povprečju 150 različnih kostumov, nekateri pa so morali biti narejeni povsem enako, vendar v dveh različnih velikostih, kakor je pač zahteval film.

Najpomembnejša in morda tudi najtežja naloga je bila izdelava hobitskih oblačil. Dicksonova je želela z oblačili poudariti njihovo nvezanost na naravo, zato je uporabila čvrste, trpežne in malce bolj grobo tkane tkanine, kakršne poznamo v starih evropskih kulturah. Barve se prelivajo od zelene do rumene in rjave, jopiče pa krasijo bronasti gumbi. Da bi še poudarila majhno postavo hobitov, so hlačnice in rokavi prekratki, gumbi in ovratniki pa preveliki. Celo žepi so višje, kot pri običajnih oblačilih, zato so hobiti kar malce komični, ko vtaknejo roke v žepe.

Vilini so oblečeni v elegantne kreacije v zelenih odtenkih maha, rjavih odtenkih drevesnega lubja, jesenskem škrlatu ... Na sebi nosijo zelo tanke plasti blaga, da dajejo vtis, kot da se sploh ne dotikajo tal in kot da so lažji od zraka - breztežni in brezčasni. Uporabili so svileni brokat, ki so ga prali, belili, barvali in brusili, da so na koncu dobili rahlo kovinski sijaj. Pogosti so vzorci listov, celo rokavi so narejeni kot listi. Obuti so v usnjene škornje, ki segajo do kolen.

Izziv je bil tudi Gandalfov kostum. Več tednov je Dicksonova oblikovala samo njegov špičasti klobuk, simbol čarovništva. Moral je biti imresiven, starodaven in magičen, vendar ne vsiljiv.

Ko so bili kostumi narejeni, jih je bilo treba "uničiti". Bolje rečeno postarati in umazati, da bi bili videti, kot da so zares šli skozi bitke in avanture, ki jih prikazuje Gospodar prstanov. Hobiti, na primer, imajo na začetku čiste bele srajce, ki pa so kmalu umazane in okrvavljene.

Za Aragornov umazan, v blatu povaljan kostum, je poskrbel kar sam Viggo Mortensen. Oblačila je vzel domov, ker se je hotel vživeti vanje. Neprestano jih je nosil, se potil v njih, celo šival jih je sam, tako kot bi to počel pravi Aragorn. In po mnenju ustvarjalcev filma, je to največ, kar si lahko sploh želijo - da igralec poskrbi, da kostum postane neločljiv del njegovega lika.

Polne roke dela so imeli tudi frizerji, ki so morali hkrati poskrbeti za dolgo Gandalfovo brado, ščetine na orkovskih glavah in za zlate Galadrieline kodre. Peter King in Peter Owen sta naredila več kot 300 lasulj, ki so narejene tako kakovostno, da tudi od blizu ni mogoče ugotoviti, da pričeska ni zares zrasla na igralčevi glavi.

Maskerji so imeli iz dneva v dan več dela, saj so morali biti igralci vse bolj umazani in okrvavljeni, opraskani in potolčeni. Počasi jih je ostala ekipa začela klicati kar "blatneži".

Vsaka obleka in lasulja je morala biti izjemno vzdržljiva, saj so igralci v njih plezali po skalah, se namakali v vodi, plazili pod zemljo in se mlatili z meči.

Vizualni efekti

Za trilogijo so morali ustvariti tudi digitalen Srednji svet. To delo je pripadlo WETA Digitalu. Obsežna ekipa programerjev, animatorjev, montažerjev, kompozitorjev ... je ustvarjanju doslej nevidenih efektov posvetila kar nekaj let.

Poleg posebnih efektov so ustvarili tudi digitalno "knjižnico", v kateri je shranjen vsak frem, ki so ga posneli, tako da lahko popolnoma vsak delček trilogije digitalno obdelajo.

Kreativna moč ekipe pa se vidi v stvaritvi bitij, ki so povsem računalniško animirana - Golum, Balrog in Sauronovo oko. Golum je verjetno eno najbolj sofisticiranih digitalnih bitij, kar smo jih doslej lahko videli. Da bi se izognili preveč očitnemu računalniškemu videzu, so računalniški strokovnjaki nekaj časa študirali anatomijo, nato pa ustvarili bitje, ki mu skozi prosojno kožo vidimo gibe okostja in premike mišic. Da bi to lahko dosegli, so morali ustvariti serijo novih kod. Oživili so ga z glasom Andyja Serkisa, ki je poskrbel, da je Golum lahko pristno melanholičen, že naslednji trenutek pa zloben in nevaren. Serkisove gibalne improvizacije pa so pomagale digitalnim umetnikom, da so koščeno, osamljeno bitje oživili s pristnimi gibi.

Kaskaderji in akcija

Gospodar prstanov, ki je poln akcijskih prizorov, je zahteval tudi močno ekipo kaskaderjev pod vodstvom Georga Marshalla Rugeja. Vsako bitko je bilo potrebno skoreografirati do zadnje podrobnosti in pri tem upoštevati različne starodavne in na novo izmišljene tehnike bojevanja, ki so značilne za vsako raso. Igralci in njihovi dvojniki se v vseh treh filmih podajajo v nevarnosti na visokih skalah, previsih, grajskih zidovih, padajo s čolnov in na konjih dirjajo skozi gozdove. Bob Anderson, vodilni svetovni strokovnjak za mečevanje, ki je sodeloval pri Vojni zvezd in ki je učil mečevanja celo legendarnega Errola Flynna, je igralce v Gospodarju prstanov učil specifične tehnike sabljanja. Najprej je prebral roman, nato pa glede na Tolkienov opis vsake rase razvil sparing tehnike za vsako posebej. Na primer, ker so hobiti majhni, se bojujejo kot skupina. Cela armada kaskaderjev je vadila edinstvene sloge bojevanja orkov, Uruk-Haijev, Prstanovih besov, vilinov in drugih civilizacij, ki jih lahko vidimo na platnu. K sodelovanju pa so povabili tudi strokovnjaka za lokostrelstvo, kakršno so poznali v časih starodavne Anglije.

Da bi Gospodar prstanov zares zaživel, niso bili potrebni samo izjemni človeški napori, potrebovali so tudi konjske moči. Kar več kot 250 jih je bilo na prizorišču, med njimi 70 posebno treniranih in pet pritlikavih za hobite, pa tudi dva ponosna bela andaluzijca, ki sta upodobila Gandalfovega žrebca Senčnogriva.

Kljub vsemu delu, ki je bilo vloženo v oblikovanje bitij, postavitev dogajanja in ustvarjanje veličastnih in nikoli prej videnih prizorov, je potrebno omeniti, da je pravi sovražnik v zgodbi nekaj najbolj preprostega, drobnega in neopaznega - Prstan, ne pa ogenj bruhajoči zmaji, sence iz globin ali začarani duhovi. V filmu je, tako kot v knjigi, prikazan kot preprost obroček brez blišča in sijaja, kar v filmu, ki je poln blišča in veličastnih kreacij, daje le še bolj boleče očitno vedeti, da je pravo zlo pogosto prikrito, skoraj neopazno, psihološko in da se vsak posameznik z njim sooči in spopade na svoj način.

O igralcih

Elijah Wood
Lik: Frodo Bisagin
Rod: Hobit
Opis: Sramežljiv, vendar odkritosrčen hobit, ki se odpravi uničiti Prstan

Frodo je mlad hobit, posvojeni sorodnik Bilba Bisagina. Njegova življenjska naloga je uničiti magični prstan in rešiti Srednji svet. Z uspešno opravljenim delom spremeni skoraj neizbežno prihodnost.

Elijah Wood velja za enega najbolj nadarjenih igralcev svoje generacije. Prvič je zbudil pozornost z nastopom v Paradise, nato pa je igral v filmih Radio Flyer, Forever Young, Huck Finn, The Good Son, North, The War in Flipper. Nastopil je tudi v Internal Affairs, Avalon in Back to the Future Part 2.

Nedavno ga je občinstvo lahko videlo v Black and White, The Faculty, the Ice Storm, Deep Impact in v kriminalni komediji Chain of Fools. Poleg tega je posodil glas za animirani film The Adventures of Tom Thumb and Thumbelina.

Za vlogo v The War so ga leta 1994 razglasili za mladega igralca leta.

Andy Serkis
Lik: Golúm/Sméagol
Rod: Šajerski hobit
Opis: Bitje hobitske vrste, ki mu je kvarni vpliv Prstana zmedel um in izmaličil telo

Andy Serkis se je nazadnje na filmu pojavil kot ekscentrični koreograf v Topsy Turvy, kot zasvojeni japi v Career Girls in skupaj z Michaelom Cainom v filmu Shiner. Med ostalimi filmskimi vlogami je potrebno omeniti nastope v filmih Mojo, Among Giants, Loop, Sweety Barrett, The Jolly Boys, Last Stand, Stella Does Tricks, Five Seconds to Spare, The Near Room in Pandemonium.

Med številnimi televizijskimi nastopi so bili najbolj opazne vloge v nedavni adaptaciji Oliverja Twista, glavni vlogi v The Jump in seriji Finner ter gostovanja v Shooting the Past in Touching Evil.

Serkis je igral tudi v mnogih gledališčih v Londonu in po vsej Veliki Britaniji.

Bernard Hill
Lik: Theoden

Theoden je Rohanski kralj, ki se pretirano zateka po nasvete k svojemu svetovalcu Grimu Wormtongu.

Med filmskimi nastopi Bernarda Hilla je potrebno omeniti Titanic, A Midsummer Night's Dream, Ghost and the Darkness, the Big Game, The Gambling Man, Madagascar Skin, Double X, Mountains of the Moon, Drowning by Numbers, Ghandi, The Bounty ...

S svojo markantno pojavo in izjemnim igralskim talentom je v Veliki Britaniji doprinesel k uspehu gledaliških predstav kot so A View from the Bridge, Gasping, The Cherry Orchard, Macbeth, Shortlist, Twelfth Night, Normal Service ter John, Paul, Ringo and Bert.

Na televiziji se je pojavil v filmih Great Expectations, Mill on the Floss, Shepherds on the Rock, Dirty Something, Skallagrigg, One Upon a Time in the North, Crime Story Question of Identity, Art of Tripping, Lipstick on Your Collar, Telltale in številnih drugih.

Billy Boyd
Lik: Pipin/Peregrin Tuk
Rod: Hobit
Opis: Veseljaški hobit, ki vedno zavoha težave

Pippin je navihan mlad hobit in dolgoletni Frodov prijatelj, ki se mu pridruži pri prstanovem odposlanstvu.

Škotski igralec Billy Boyd je igralsko kariero začel s televizijsko serijo Taggart. Nadaljeval je z delom za televizijo (Soldiers Leap, Coming Soon, Julie and the Cadillacs in Chapter and Verse) na filmu pa je debitiral v An Urban Ghost Story. Mednarodna javnost ga bo prvič bolje spoznala prav v Gospodarju prstanov.

Na odrih je nastopil v vrsti britanskih produkcij, med drugimi v The Seculator, Election 99, An Experienced Woman Gives Advice, Therese Racquin, Britannia Rules, Kill the Old, Torture Their Young, The Chic Nerds, Much Ado About Nothing, Merchant of Venice in Trainspotting.

Boyd je tudi nadarjen glasbenik, igra bas, bobne, kitaro ter poje bariton in tenor.

Cate Blanchett
Lik: Galadriel
Rod: Vilinka
Opis: Vilinska kraljica, prelepa, mogočna in na svoj način celo nevarna

Galadriel je kraljica Lothloriena, gospa Zlatega gozda. Je Celebrianova mati in babica Arwen Večernice.

Po diplomi na avstralskem nacionalnem institutu za dramsko umetnost (NIDA) je Kate Blanchett delala predvsem na odrskih deskah, predvsem s Company B, igralskim ansamblom, v katerem so sodelovali tudi Geoffrey Rush, Gillian Jones in Richard Roxbourgh, pod vodstvom režiserja Neila Armfielda. Med drugimi vlogami je izstopala predvsem kot Miranda v The Tempest, Ofelija v Hamletu, Nina v The Seagull in Rose v The Blind Giant is Dancing. Sodelovala je tudi z Sidney Theater Company in Almeida Theatre.

Na televiziji se je v glavnih vlogah pojavila v Bordertown in Heartland, oba sta bila posneta za Australian Broadcasting Commision.

Med njenimi filmskimi vlogami izstopajo upodobitve Susan Macarthy v Beresfordovem Paradise Road, Lizzie v Thank God He Met Lizzie (anti-romantična komedija režiserja Charlieja Nowlana, za katero je dobila dve priznanji za najboljšo stransko igralko) in Lucinde v Oscar in Lucinda, filmu režiserke Gillian Armstrong, v katerem je nastopila z Ralphom Fiennesom, vloga pa ji je prinesla nominacijo AFI za najboljšo igralko.

Leta 1998 je v filmu Elizabeth, ki je prejel številne izvrstne kritike, upodobila kraljico Elizabeto I. Film je režiral Shekhar Kapur, Kate pa je za vlogo prejela zlati globus za najboljšo glavno igralko v drami, BAFTO za najboljšo glavno igralko, nagrado The Chicago Film Critics Association in številne druge nagrade in nominacije.

Leta 1999 je z Johnom Cusackom nadtopila v črni komediji Pushing Tin, Parkerjevem filmu An Ideal Husband in uspešnici The Talented Mr. Ripley, za katerega je bila nominirana za nagrado BAFTA za najboljšo stransko igralko.

Pred kratkim je nastopila v The Gift, The Man Who Cried, Heaven, Bandits in Charlotte Gray. Njen naslednji projekt je The Shipping News režiserja Lasseja Hallstroma.

Christopher Lee
Lik: Saruman Beli
Rod: Vešč
Opis: Nekdanji vrhovni vodja Sveta Modrih, ki je podlegel čaru moči in zla

Saruman, glavni čarovnik vseh čarovnikov, želi prisvojiti magični prstan in se okoristiti z njim.

Christopher Frank Carandini Lee se na filmskih platnih pojavlja že od leta 1947. Natopil je na neštetih odrih, na televiziji in v radijskih oddajah širom po svetu. Snemal je v angleščini, ruščini, italijanščini, francoščini, nemščini in španščini. Nastopil je v več kot 250 filmih in televizijskih produkcijah, med najbolj znanimi pa so A Tale of Two Cities, Dracula, The Wicker Man ...

Marton Csokas
Lik: Celeborn
Rod: Vilin
Opis: Gosposki mož vilinske kraljice Galadriel

Csokas igra Celeborna, Lothlorienskega kralja

Scokas je diplomiral na New Zealand Drama School in nastopal v številnih filmskih, televizijskih in gledaliških vlogah. Med slednjimi v predstavah Arcadia, Angels in America, Julius Caesar, Glorius Ruuins, Amy's View in Closer na novozelandskih odrih ter v avstralskih produkcijah A Clockwork Orange, Twelfth Night, The Herbal Bed, Andromache in Ladies Night. Je soustanovitelj Stronghold Theatra, ki je postavil produkcije, kot so Possibilities, Meeting Place in Media Sluts.

Med njegovimi televizijskimi vlogami so najbolj znani nastopi v filmih The Monkey's Mask, Broken English, Down and Under in Rain ter v televizijskih dramah in serijah The Three Stooges, Xena, G.P. (nominacija AFI), Farscape, Halifax f.p in Wildside.

Dominic Monaghan
Lik: Medo (Merry)
Rod: Hobit
Opis: Pustolovsko navdahnjeni mladi hobit

Medo je Frodov prijatelj, ki ga skupaj s Pipinom in Samom spremlja na prstanovem poslanstvu.

Dominic Monaghan se bo mendarodni javnosti prvič bolje predstavil prav z vlogo v Gospodarju prstanov. Doslej je nastopal predvsem na televiziji v dramah in serijah Hetty Weinthrop Investigates, This is Personal - The Hunt for the Yorkshire Ripper in Monsignoir Renard. Pred filmskimi kamerami je prvič nastopil z Rutgerjem Hauerjem in Martinom Shawom v filmu Boomber. Nastopa tudi v gledališču.

Brad Dourif
Lik: Wormtongue

Dourif igra vrhovnega svetnika Theodena, kralja Marke

Brad Dourif je prejel britanskega oskarja (BAFTA) za najboljšega stranskega igralca, zlati globus za najboljšega debitanta in nominacijo za oskarja za vlogo v One Flew Over the Cuckoo's Nest (Let nad kukavičjim gnezdom). Za vlogo v Common Bonds je bil nominiran kot najboljši igralec za nagrado Genie, z nastopom v Body Parts pa je pobral nagrado Fangoria Chainsaw za najboljšo stransko vlogo.

V karieri je nastopil v več kot 40 filmih, med drugimi v Ragtime, Dune, Blue Velvet, Mississippi Burning, Child's Play 1, 2 & 3 (Chuckyju je posodil glas), The Exorcist, Hidden Agenda, Scream of Stone, Jungle Fever, Senseless, Bride of Chucky, Urban Legend in The Ascent.

Uspešna televizijska kariera mu je zagotovila vloge v serijah The X-Files, Tales From the Crypt, Wild Palms, Tales of the Unexpected in drugih.

Dourif je eden od ustanoviteljev Circle Repertory Theatre v New Yorku.

Hugo Weaving
Lik: Elrond
Rod: Vilin
Opis: Sin očeta človeka in matere vilinke; odloči se, da bo raje vilin kot človek

Elrondovo domovanje Razendel je zatočišče, kamor moč zlobnega Saurona ne seže. Elrond je Arwenin oče in Aragornov krušni oče.

Avstralski igralec se je proslavil z izvrstnimi nastopi v The Matrix, The Adventures of Priscilla Queen of the Desert, The Interview, Bedrooms and Hallways, Exile, Strange Planet in Proof. Nastop v The Interview mu je prinesel nagrado avstralskega filmskega inštituta in naziv najboljšega igralca na festivalu v Montrealu. Nagrado AFI je dobil tudi za The Adventures of Priscilla Queen of the Desert in Proof.

Med njegovimi televizijskimi projekti so bolj znani Halifax 3, The Bite, Lust, Bangkok Hilton, Dirtwater Dynasty in mini serija The Custodian.

Weaving nastopa tudi v gledališču.

Ian Holm
Lik: Bilbo Bisagin
Rod: Hobit
Opis: Hobit, znan po neverjetnih pustolovščinah, v jeseni življenja svojemu mlademu sorodniku Frodu preda magični prstan

Ian Holm je z nepozabnimi nastopi v gledališču, na telefiziji in filmu prislužil pohvale in spoštovanje kritikov po vsem svetu. Za nastop v Chariots of Fire (Ognjene kočije) je dobil nagrado BAFTA, nagrado canneskega festivala in nominacijo za oskarja. Med ostalimi izvrstnimi filmskimi vlogami so nedvomno nastopi v Another Woman, Hamlet, Frankenstein, Henry V, Naked Lunch, eXistenZ, The Madness of King George, Greystoke, Kafka, Time Bandits, Brazil, Alien, Dance with a Stranger, Dreamchild, Big Night, Joe Gould's Secret, Night Falls on Manhattan, The Fifth Element, A Life Less Ordinary, Bless The Child, Beautiful Joe in The Sweet Hereafter.

Za nastope v številnih produkcijah Royal Shakespeare Company je bil nagrajen z Evening Standard Award za najboljšega igralca v dramah Henry V in The Homecoming. Slednja mu je prinesla tudi tonyja za najboljšega stranskega igralca v broadwayski produkciji. Nastop v drami Moonlight mu je prinesel številne nagrade, za televizijsko obdelavo iste drame pa je bil nominiran za emmyja.

Leta 1998 ga je kraljica povzdignila v viteza.

Ian McKellen
Lik: Gandalf Sivi
Rod: Vešč
Opis: Mogočen čarovnik, ki ga čaka največja preizkušnja, ko je potrebno uničiti Prstan

Gandalf Sivolasi je star, moder in mogočen čarodej, ki Frodu pomaga na njegovem poslanstvu.

Sir Ian McKellen že 40 let nastopa na odrih, filmu in televiziji. V tem času je osvojil več kot 40 najpomembnejših filmskih nagrad. Nazadnje je odigral lik super heroja Magneta v uspešni filmski adaptaciji stripovske klasike X-men. Med ostalimi novejšimi filmi pa so Gods and Monsters (nominacija za oskarja za najboljšo glavno moško vlogo), Apt Pupil in Richard 111 (koscenarist in izvršni producent). Med njegove nepozabne filmske nastope spadajo Six Degrees of Separation, Cold Comfort Farm, Restoration, Swept from the Sea, The Keep, Bent, Scandal in številni drugi.

Med pomembnejšimi televizijskimi filmi je potrebno omeniti naslednje: Rasputin (zlati globus za najboljšega stranskega igralca), And the Band Played On (Cable Ace Award), Walter (televizijski igralec leta) in David Copperfield.

Legendarni so tudi njegovi gledališki nastopi. Kot igralec ali producent je sodeloval pri številnih produkcijah Royal Shakespeare Company in Royal National Theatre v Londonu. Njegovi monodrami Acting Shakespeare in A Knight Out pa slovita po vsem svetu.

Na Broadwayu je upodobil Salierija v Amadeusu (nagrada Tony za najboljšega igralca leta 1981), sezono 2001 pa je odprl v vlogi Edgarja v Strindbergovi drami Dance of Death.

John Noble
Lik: Denethor

Denethor je oče Faramirja in Boromirja, zadnji vladajoči upravnik Gondorja.

John Noble že 25 let ustvarja pred kamero in za njo, kot igralec in kot režiser.

Deset let je bil umetniški vodja Stage Company of South Australia, kot igralec in režiser pa je sodeloval z večino gledaliških skupine v vsej Avstraliji. Delal je tudi v tujini, med drugim je v londonskem West Endu režiral Sons of Cain.

Med njegovimi filmskimi vlogami so najbolj opazni nastopi v The Monkey's Mask, Airtight, The Product, The Nostradamus Kid, A Sting in the Tail in Call me Mr. Brown. Na televiziji se občasno pojavlja v All Saints, gostoval pa je tudi v Tales of the South Pacific, Time Trax, Water Rats, Police Rescue in Big Sky.

John Rhys-Davies
Lik: Gimli
Rod: Škrat
Opis: Gimli je neizmerno zvest spremljevalec, ki se hitro nasmeje in še hitreje razjezi

Frodov prijatelj čokate postave in pogumnega srca v druščini zastopa ljudstvo škratov.

Igralski veteran John Rhys-Davies že več kot 30 let razveseljuje občinstvo s filmskih platen in odrskih desk. Gledališko kariero je začel v Madder-Market Theatru v Norwichu. Diplomiral je na Royal Academy of Dramatic Art. Nastopil je v več kot sto gledaliških postavitvah, med katerimi je tudi 26 produkcij Shakespearovih del. V slednjih je upodobil že skoraj vse like, od Othella do Macbetha, od Klavdija do Falstaffa.

Njegov filmski krst je bil film The Black Windmill, v katerem je igral tudi Michael Caine. Rhys-Daviesov nastop v tem filmu je trajal le nekaj sekund, njegov junak je umrl še pred začetno špico. Odtlej je nastopil v več kot 80 filmih, med katerimi so verjetno najbolj priljubljeni filmi iz serije o Indiani Jonesu, Victor/Victoria ... Redno nastopa na televiziji, kjer se je prislužil nominacijo za emmyja v mini seriji Shogun, igral pa je tudi v Sliders, The Untouchables, I, Claudius, The Naked Civil Servant, War and Rememberance in številnih drugih serijah in televizijskih filmih.

Karl Urban
Lik: Eomer

Novozelandski igralec se je doslej pojavljal v filmih, kot so The Irrefutable Truth About Demons, The Price of Milk, Heaven in Via Satellite, s katerim si je prislužil nominacijo na novozelansko filmsko nagrado.

Na televiziji se pojavlja v filmih in nadaljevankah Hercules, Xena: Warrior Princess, Shortland Street, Coverstory, Shark in the Park III in drugih.

Liv Tyler
Lik: Arwen Večernica
Rod: Vilinka
Opis: Vilinska princesa, ki se zaljubi v smrtnika - Aragorna

Arwen je prelepa in očarljiva vilinka, ki mora izbrati med nesmrtnostjo in ljubeznijo.

Liv Tyler je uspešno debitirala z glavno vlogo v filmu Silent Fall, režiserja Bruca Beresforda. Tudi v naslednjem filmu Empire Records je imela glavno vlogo. Vloga natakarice v filmu Heavy ji je leta 1995 prinesla veliko pozornosti na filmskem festivalu Sundance. Vse njene naslednje vloge v Bertoluccijevem Stealing Beauty, Inventing the Abbotts, Armageddon in Altmanovem Cookie's Fortune so bile opazne in odlično ocenjene. Pred kratkim je ponovno sodelovala z Altmanom v filmu Dr. T and the Women, v katerem je nastopil tudi Richard Gere.

Njeni najnovejši projekti so Onegin z Ralphom Finnesom, Plunkett & Macleane in One Night at McCool's z Mattom Dillonom.

Orlando Bloom
Lik: Legolas
Rod: Vilin
Opis: Nevaren mečevalec in izvrsten lokostrelec, v bratovščini zastopa vilinski rod

Legolas je visoki, vitki, plavolasi junak, ki v prstanovi druščini zastopa viline. Prihaja iz Mrkolesja in je izjemen lokostrelec.

Bloom se je že pri 16. letih pridružil National Youth Theatre in si s tamkajšnjimi nastopi prislužil štipendijo British American Drama Academy. Po končanem šolanju je prvič nastopil pred filmskimi kamerami v dolgometražnem filmu Wilde. Nato so ga sprejeli na londonski Guildhall, v času šolanja pa je nastopal v produkcijah, kot so Little Me, A Month in the City, Peer Gynt, Mephisto, Twelfth Night, Trojan Women, the Seagull, Three Sisters, Recruiting Officer, Antigone, Uncle Vanya, A Night Out in Mystery Plays.

Vloga Legolasa je njegov prvi pomembnejši filmski nastop.

Miranda Otto
Lik: Eowyn

Eowyn je nečakinja kralja Theodena in Eomerjeva sestra.

Nedavno smo jo lahko videli v What Lies Beneath in The Thin Red Line. Med ostalimi vlogami je potrebno omeniti nastope v filmih Kin, In the Winter Dark, Dead Letter Office, Doing Time for Patsy Kline in True Love and Chaos.

Za vloge v filmih Dead Letter Office, The Well in Love Serenade je prejela nagrado avstralskih filmskih kritikov, avstralski filmski inštitut pa jo je nagradil za nastope v filmih In the Winter Dark, The Well in Daydream Believer.

Za televizijo je nastopila v filmu The Jack Bull in dramah Police Rescue in GP. Številni so tudi njeni gledališki nastopi, nazadnje v Gigi.

Sean Astin
Lik: Samo/Samoglav Gamgi
Rod: Hobit
Opis: Povsem povprečen hobit, ki se izkaže za neverjetno iznajdljivega in zvestega prijatelja

Samo je Frodov najpogumnejši spremljevalec in najboljši prijatelj. Pred prstanovim pohodom je živel zelo mirno življenje, a zvestoba Frodu ga odpelje na nevarno in pustolovščin polno pot.

Sean Astin je pred kamere prvič stopil v mladinskem filmu The Goonies, kmalu zatem pa se mu je ponudila glavna vloga v filmu Rudy, ki je požel izjemne kritike. Ostali njegovi filmi: Bulworth, Courage Under Fire, Memphis Belle, Encino Man, Like Father Like Son, Where the Day Takes You, Staying Together, War of the Roses, Safe Passage, Low Life (nagrada za najboljšega igralca na filmskem festivalu Fort Lauderdale) in drugi.

Kot obetaven režiser si je Astin prislužil nominacijo za oskarja za kratki film Kangaroo Court, ki ga je koproduciral s svojo ženo Christine.

Sean Bean
Lik: Boromir
Rod: Človek
Opis: Boromir se pridruži bratovščini, čeprav nasprotuje uničenju Prstana

Boromir je ponosni vojščak in najstarejši sin Denethorja II., upravnika Gondorja in Stražnega stolpa (Minas Tirith)

Sean Bean je občinstvo osvojil z vlogami v filmih, kot so Essex Boys, Ronin, Airbourne, Anna Karenina, Goldeneye, When Saturday Comes, Scarlett, Black Beauty, Shopping, Patriot Games, Caravaggio, Lorna Doone, The Field, Stormy Monday in Windprints. Pred kratkim pa je nastopil še v znanstveno-fantastičnem trilerju Equillibrium, v Flederjevem filmu Don't Say a Word z Michaelom Douglasom ter Tom and Thomas (režija Esme Lammes).

Na televiziji se je pogosto pojavljal v BBC-jevih produkcijah, kot so The Sharp Series, Brawo Two Zero, Lady Chatterley, Clarissa, Prince, Tell Me That You Love Me in mnogih drugih.

Sodeloval je tudi z Royal Shakespreare Company ter z njimi nastopil v Romeu in Juliji, Snu kresne noči in nekaterih drugih uprizoritvah.

Viggo Mortensen
Lik: Aragorn/Stopač
Rod: Človek
Opis: Pogumni in robati Aragorn se je dolga leta potikal po gozdovih, zdaj pa ga čaka najpomembnejša pustolovščina v življenju

Aragorn je človek, ki so ga vzgojili vilini. Je zakoniti dedič gondorskega prestola, dober Gandalfov prijatelj in pomemben član prstanove druščine.

Pred filmskimi kamerami je debitiral kot mladi Amiš v Weirovi uspešnici Witness (Priča). Odtlej njegovo kariero označuje serija opaznih in tehtnih vlog v več kot tridesetih filmih, med drugimi v Portrait of a Lady, Indian Runner, Carlito's Way, G.I. Jane, Crimson Tide, Perfect Murder, La Pistola de mi Hermano in A Walk on the Moon.

Rodil se je v New Yorku materi Američanki in očetu Dancu. Del otroštva je preživel v Venezueli, Argentini in na Danskem. V New Yorku je igro študiral pri Warrenu Robertsonu.

Mortensen je tudi priznan pesnik, fotograf in slikar. Trenutno pripravlja tretjo pesniško zbirko in razstavo fotografij v Los Angelesu.

David Wenham
Lik: Faramir

Faramir, gondorski vojščak, je Boromirjev brat. Je mirnega značaja, a čeprav sovraži vojno, je pogumen borec, ki ga njegovi možje visoko cenijo.

Leta 1998 je bil Wenham dvakrat nominiran za prestižni avstralski filmski nagradi za glavno vlogo v filmu The Boys. Sam film je prejel kar 13 AFI nominacij. Nastopil je tudi v filmih Better than Sex, A Little Bit of Soul, Idiot Box, Cosi, Greenkeeping, nazadnje pa je z Ralphom Fiennesom sodeloval v filmu Dust.

Občinstvo ga najbolje pozna po televizijski vlogi v Seachange. Za to vlogo je bil nominiran za AFI nagrado za najboljšega glavnega igralca v televizijski drami. To nagrado je že prejel za sodelovanje v Simone De Beauvoir's Babies in Twisted Tales.

Med gledališkimi vlogami so najbolj znane v produkcijah Art and Tartuffe, Hamlet, The Tempest, Cosi, The Headbutt, That Eye the Sky in v gledališki izvedbi dela The Boys.

O ustvarjalcih

Peter Jackson: režiser, scenarist, producent

"Zanimajo me teme o prijateljstvu in osebnem žrtvovanju. To je zgodba o preživetju in pogumu, o ganljivem podvigu, ki je utrl pot vzponu človeškega rodu."

Dolgoletni oboževalec Tolkienovega dela Peter Jackson se bo v zgodovino zapisal kot prvi filmski ustvarjalec, ki istočasno snema tri pomembne celovečerne filme. Pred tem je leta 1994 požel izjemne kritike za film Heavenly Creatures, ki je na beneškem filmskem festivalu prejel srebrnega leva, bil pa je tudi nominiran za oskarja za najboljši scenarij. Zgodba, ki je prišla izpod peresa Petra Jacksona in Fran Walsh, temelji na razvpitem umoru, ki se je pripetil leta 1950 na Novi Zelandiji, ko je obsesivno prijateljstvo med dvema inteligentnima in domiselnima dekletoma pripeljalo do umora ene od njunih mater.

Med Jacksonovimi ostalimi filmi so The Frighteners z Michaelom J. Foxom, animirani film za odrasle Meet the Feebles in Braindead, pri katerem je bil Jackson tudi koscenarist. Braindead je na festivalih po vsem svetu prejel 16 mednarodnih nagrad za znanstveno-fantastični projekt, med drugimi tudi prestižni Saturn. Jackson je bil tudi eden od režiserjev televizijskega dokumentarca Forgotten Silver, ki je prav tako krožil po številnih festivalih.

Peter Jackson se je rodil na Novi Zelandiji, na Noč čarovnic leta 1961. Že zelo zgodaj je začel z očetovo Super 8 kamero snemati kratke filme. Pri sedemnajstih letih je pustil šolo, vendar mu ni uspelo dobiti dela v novozelandski filmski industriji, kot je upal, zato se je zaposlil kot fotograverski vajenec. Ko je uspel kupiti 16-mm kamero, je začel snemati znanstveno-fantastično kratko komedijo, ki je po treh letih prerasla v 75-minutni celovečerni film Bad Taste. Na začetku ga je financiral povsem sam, nazadnje pa je novozelandska filmska komisija prispevala nekaj denarja, da je lahko dokončal film, ki je postal kultna klasika.

Barrie M. Osborne: producent

Barrie M. Osborne je nedavno produciral svetovno uspešnico, ki je prejela tudi nagrado za posebne efekte - The Matrix. Pred tem je produciral tudi Woojev Face/Off in China Moon. Kot izvršni producent je sodeloval pri filmih The Fan, Dick Tracy, Child's Play, Wilder Napalm in Rapa Nui.

Diplomiral je iz sociologije na Carleton College v Minnesoti, nato pa se je pridružil inženirskim enotam ameriške vojske. Z delom v filmski industriji je začel leta 1970 in kot pripravnik ter pomočnik vodje produkcije sodeloval z režiserji, kot so Francis Ford Coppola, Alan Pakula in Sydney Pollack pri filmih The Godfather Part II, Three Days of the Condor in All The Presidents Men. V različnih vlogah je nadaljeval delo pri filmih Apocalypse Now, The Big Chill, King of Comedy, The Cotton Club, Peggy Sue Got Married, Cutter's Way in Fandango.

V dveh letih, ko je bil podpredsednik dolgometražne produkcije pri Walt Disney Pictures, je sodeloval pri filmih, kot so Ruthless People, The Color of Money, Tin Men, Three Men and a Baby, Tough Guys, Outrageous Fortune, Roger Rabbit in Good Morning Vietnam.

Fran Walsh: scenaristka, koproducentka

Fran Walsh je bila skupaj s Petrom Jacksonom nominirana za oskarja za najboljši scenarij - Heavenly Creatures. Sodelovala sta tudi pri scenarijih Forgotten Silver, The Frighteners, Meet the Feebles in Braindead. Walsheva je diplomirala iz angleške literature na univerzi Victoria in kmalu po diplomi začela delati kot scenaristka.

Philippa Boyens: scenaristka

Phillipa Boyens se s trilogijo Gospodar prstanov prvič predstavlja kot scenaristka. Pred tem je delala v gledališču kot avtorica, učiteljica, producentka in redaktorica. K filmu jo je pripeljala njena ljubezen do Tolkeinovega dela. Njegove romane je oboževala že od otroštva. Variety jo je nedavno omenil med desetimi scenaristi, na katere je v prihodnje potrebno biti pozoren. Z Walshevo in Jacksonom že pripravlja naslednji