Geto

V getu pride do ustanovitve gledališča. To izzove upor ljudstva, ki je užaljeno zaradi ideje o delovanju gledališča v času pokola večine judov v Vilniusu. Kljub vsemu izpelje judovski komandir policije Jacob Gens, ki gledališče vidi kot središče normalizacije življenja v getu ta projekt. Vendar ima umetniško ustvarjanje svoja pravila. Gledališče postane tako priljubljeno, uspešno in drzno, da ustanovitelji kmalu izgubijo nadzor nad njim. Namesto, da bi služil svojim omejenim namenom in interesom, se razvije v nebrzdano praznovanje človeškega duha in trajnih človeških vrlin. Izkaže se kot časovna bomba v resničnostio življenja v getu in pelje k dokončni likvidaciji podviga s strani Nemcev.