Kolosej
Film distribucije Cinemania group

Tolpe New Yorka

kriminalka, drama, zgodovinski
Amerika se je rodila na ulicah.
Na sporedu od: 27.2.2003, Kolosej Ljubljana
2h 40min / 160min
Scenarij: Herbert Asbury, Jay Cocks, Kenneth Lonergan, Steven Zaillian
Režija: Martin Scorsese

Zgodba

New York, 1863. Spodnji Manhattan je mesto nezakonitosti, brezmejne politične korupcije in velikih nemirov. Zaradi državljanske vojne je država razcepljena in na pragu kaosa. Tudi prebivalcem razvpitega predela Manhattna "Five Points" je vojna vse bliže.

Amsterdam Vallon (Leonardo DiCaprio), mladi irsko-ameriški priseljenec se vrne v Five Points po petnajstih letih. Tam se hoče maščevati Williamu Cuttingu, oz. Billu Klavcu (Daniel Day-Lewis), mogočni vodji antiimigrantske bande, ki je ubil njegovega očeta. Amsterdam ve, da je prvi korak do uresničitve njegove naloge prebiti se v Billov krog.

Toda s svojo neizmerno samostojnostjo in lepoto ga privlači tudi skrivnostna tatica Jenny Everdeane (Cameron Diaz). In prav njena skrivna preteklost nepričakovano zaplete Amsterdamov načrt. Njegova pot postane bitka tako za njegovo osebno preživetje kot za preživetje njegovega naroda. Višek doseže med vojno leta 1863, ko je Amerika priča najhujšim mestnim nemirom v vsej zgodovini.

Igralci

Leonardo Dicaprio (Amsterdam Vallon)

Amsterdam je instinktiven in izvrsten borec ter neustrašni vodja. Na svoji poti v svet odraslih je doživel vse. Najprej ga je vodilo maščevanje, potem pa je spoznal, da je njegovo pravo poslanstvo boriti se za svoje ljudi v novem svetu.

Nominacijo za oskarja je prejel že pri devetnajstih letih za vlogo v filmu "Kaj žre Gilberta Grapea?". Kritiki so mu bili naklonjeni za vloge v filmih "Romeo in Julija", "Marvinova soba", in "Titanik". Letos smo si ga na slovenskih platnih lahko ogledali v filmu Stevena Spielberga "Ujemi me, če me moreš".

Cameron Diaz (Jenny Everdeane)

Svoj filmski prvenec je doživela pri enaindvajsetih v uspešnici Jima Carreya "Maska." Sledila je manjša vloga v filmu "The Last Supper", kasneje pa se je s Keanu Reevesom in Vincentom D'Onofriom pojavila v neobičajni ljubezenski zgodbi Stevena Baigelmana "Feeling Minnesota". Sledile so vloge v filmih "She's the One","Head Above Water","Moj bivši se poroči" in "A Life Less Ordinary".

Za vlogo v romantični komediji "Nori na Mary" jo je New York Film Critics' Circle izbral za najboljšo igralko leta.. Vloga ji je prinesla še nominacijo za zlati globus, Blockbuster Entertainment Award za najbolj priljubljeno filmsko igralko, Netherlands Rembrandt Award in MTV Movie Award za najboljšo igralko. Po črni komediji "Totalni pokvarjenci," je Cameron zaigrala v filmu Spika Jonesa "Biti John Malkovich." Za to vlogo je bila nominirana za zlati globus, Screen Actors Guild Award in za British Film Academy (BAFTA) Award.

Njeni ostali filmi so še "Any Given Sunday","Čarlijevi angelčki","Nevidni cirkus" in "Things You Can Tell Just By Looking at Her","Vanilla Sky."

Daniel Day-Lewis (Bill The Butcher (Klavec))

Bill je mogočni mestni novator, ki vlada predelu Five Points s svojo brezobzirnostjo in ustrahovanjem, vendar ga kljub temu spoštujejo. Njegova neomajna vera v svetlo prihodnost Amerike izključuje vse tujce, ki vdirajo na njegovo zemljo. Svojo božje poslanstvo vidi v tem, da Amerika ostane v rokah ljudi, ki so se borili za njeno neodvisnost. V Five Points je Bill največja avtoriteta.

Leta 1986 je prejel nagrado newyorškega kroga filmskih kritikov za vlogo v filmih "My Beautiful Launderette" in "A Room With a View", potem pa je nizal en hvalevreden nastop za drugim. Prejel je oskarja za film "My Left Foot" in še drugo nominacijo za "V imenu očeta". Day-Lewis, eden najbolj uglednih igralcev sveta, je pred tem skupaj s Scorsesejem režiral film "Čas nedolžnosti".

John C. Reilly (Happy Jack)

Jack je eden Vallonovih nekdanjih spremljevalcev, ki se kasneje pridruži eni izmed takrat največjih tolp: newyorški policiji. Kot policistu se mu ponujajo največji pleni.

Ker Bill Klavec vlada predelu Five Points, se Jack spreobrne.

Reilly je osvojil naklonjenost tako kritikov kot gledalcev in bil v lanskoletnem Broadwayejevem delu "True West" nominiran za nagrado Tony.

Ostali filmski dosežki so "Vihar vseh viharjev", "Magnolija", "Tanka rdeča črta", "Vroče noči" in "Kaj žre Gilberta Grapea?"

Gary Lewis (McGloin)

Še eden Vallonovih nekdanjih spremljevalcev. McGloin po Vallonovi smrti svojo zvestobo priseže Billu Klavcu kot njegova desna roka. Kljub temu pa še vedno na skrivaj obiskuje katoliško cerkev in moli.

Lewis je prejel pohvale mnogih kritikov za vlogo Jackieja Elliota, Billyjevega očeta v filmu "Billy Elliot", ki mu je prinesla nominacije pri London Film Critics Circle, the Screen Actors Guild in British Academy Awards. Škotski igralec je igral v več kot 20 filmih.

Liam Neeson (Priest Vallon)

Je prvotni vodja močne tolpe "Dead Rabbits", mož poštenosti, načel in časti. Je najhujši sovražnik Billa Klavca, vendar pa ga le-ta občuduje zaradi njegove borbenosti. Oba sta plemenita bojevnika, v mnogih pogledih enaka, loči ju le sovraštvo.

Eden najbolj uglednih igralcev Liam Neeson, je bil nominiran za oskarja, zlati globus in British Academy Award za upodobitev Oscarja Schindlerja v filmu Stevena Spielberga "Schindlerjev seznam". Prav tako je bil nominiran za zlati globus za glavno vlogo v filmu "Michael Collins". Svojo vsestranskost je igralec prikazal v več kot 20 filmih, od filma Victorja Huga "Nesrečniki" do "Vojne zvezd: Epizoda I - Grozeča prikazen." Georgea Lucasa.

Henry Thomas (Johnny)

Če si v Five Points lahko naiven, potem temu opisu ustreza Johnny. Očara ga Jennynina lepota, prestraši Billova moč in navduši Amsterdamova odločnost, želi pa si, da bi ga imeli radi vsi.

Lani smo ga videli v filmu Billyja Boba Thorntona "Vsi ti lepi konji," uveljavil se je z vlogo Elliota v filmu Stevena Spielberga "E.T vesoljček". Nominiran je bil za zlati globus za vlogo v filmu "Indictment," njegov impresivni seznam pa vključujeta filma "Jesenska pripoved" in "Valmont" Milosa Formana.

Brendan Gleeson (Monk Mcginn)

Eden izmed redkih, ki se ne ustraši izprijenosti Billa Klavca., in ki se bori za denar in ne načela. Čeprav ga imajo za strašnega in krutega, je vse kar si koristoljubnež želi, biti prepuščen samemu sebi.

Gleeson je prvič privabil mednarodno pozornost z vlogo v filmu "The General," ki mu je prinesla nagrade za najboljšega igralca pri London Film Critics Circle, the Boston Society of film Critics in the Irish Film and Television Association. Gleeson je igral v filmih kot so "Pogumno srce", "Far and Away" in "Al: Umetna inteligenca" Stevena Spielberga.

Jim Broadbent (William 'Boss (Šef)' Tweed)

Je eden izmed mnogih resničnih likov, ki pridobiva večino svoje politične moči s tem, ko nove irske priseljence oskrbuje s hrano, delom in zatočiščem, oni pa v zameno zanj volijo. Tweed previdno igra dve vlogi. Deluje kot izvoljen uradnik, hkrati pa je povezan z Billom Klavcem in tako nadzoruje Five Points.

Sijajna gledališka, filmska in televizijska kariera je Broadbrentu prinesla naklonjenost kritikov v filmih kot so "Narobe svet", "Igra solz", "Tihi glas", "Dnevnik Bridget Jones", in "Moulin Rouge". Pred kratkim je prejel oskarja in zlati globus za vlogo v filmu ´Iris".

Za kamero

Režija: Martin Scorsese

Scorsese je eden najbolj slavnih in vplivnih sodobnih režiserjev. Režiral je več kot 20 filmov v štirih desetletjih in leta 1997 prejel AFI nagrado za življenjske dosežke. Petkratni oskarjev nominiranec je pred svojim prvencem "Who's Knocking At My Door?" delal kot montažer. Pritegnil je pozornost legendarnega producenta Rogerja Roger Cormana, ki ga je leta 1972 prosil, naj režira film "Boxcar Bertha". Leto kasneje se je Scorsese vrnil v New York s izvrstno sprejetim filmom "Mean Street", ki je pomenil začetek njegove kariere.

Scorsesejev obsežen in neverjeten seznam filmov vključuje "Taksist", "The last Waltz," "Alice doesn't live here Anymore", "Pobesneli bik", "The Color of money," "The last Temptation of Christ," "Dobri fantje", "Rt strahu", "Čas nedolžnosti", "Casino" in "Kundun."

"Že kot otroka, odraščajočega v spodnjem Manhattnu, so me zanimale zgodbe starega New Yorka. Vsak dan sem raziskoval sosednje ulice in počasi odkrival izredno, a precej nepoznano obdobje v zgodovini mesta in države. Zgodnja 1970-a so bila preplavljena z neverjetnimi zgodbami delavskega razreda, z zgodbami o valovih imigrantov vseh narodnosti, ki so polnili ulice, o pokvarjenih politikih, in o legendah najnižjega sloja, ki je skušal vse vzeti v svoje roke. Vsa ta leta so zgodbe ostale z mano in sanjal sem o tem, da bi jih prenesel na platno. V teh zgodbah je bila na preizkušnji mlada Amerika s svojimi ideali. Te zgodbe predstavljajo naše korenine."- Martin Scorsese

Scenografija: Dante Ferretti

Petkratni oskarjev nominiranec (tudi za "Intervju z vampirjem", "Čas nedolžnosti" in "Hamleta") je v filmu Tolpe New Yorka že petič sodeloval z Martinom Scorsesejem.

Fotografija: Michael Ballhaus

Dvakratni oskarjev nominiranec za filma "The Fabulous Baker Boys" in "Broadcast News". Tokrat je Michael Ballhaus že šestič delal z Martinom Scorsesejem. Sodelovala sta že v filmih "After Hours," "The Color of Money," "The last Temptation of Christ", "Dobri fantje" in "Čas nedolžnosti."

Scenaristi

Jay Cocks

Skupaj z Martinom Scorsesejem leta 1993 nominiran za film "Čas nedolžnosti". Tokrat sta Cocks in Scorsese sodelovala že tretjič.

Steven Zaillian

Zaillian je napisal že mnogo scenarijev, prejel je oskarja in zlati gobus za "Schindlerjev seznam" in bil oskarjev nominiranec za "Awakening." Njegova druga pomembna dosežka sta tudi film "Searching for Bobby Fisher" (ki ga je tudi režiral) in "Clear and present Danger."

Kenneth Lonergan

Oskarjev nominiranec za "You Can Count on me." Lonergan je zelo znan pisec. Med njegove dosežke spada tudi film "Analyze This."

Komentarji

27.11. 2004 ob 17:08

bolj dolgočasnega filma pa še ne! še ocena -1 je preveč za ta jajca!

— nadjakerzan@email.si
9.6. 2005 ob 14:32

najboljsa drama na svetu!

— kr ena

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.