Kolosej

Iz pekla

kriminalka, misteriozni, triler
Na sporedu od: 14.3.2002, Kolosej Ljubljana
2h 1min / 121min
Scenarij: Alan Moore, Terry Hayes, Rafael Yglesias

Nekoč se bodo ljudje zazrli v preteklost in dejali, da sem botroval rojstvu 20. stoletja. -- Jack Razparač

On je strah in tema.

Prva tabloidna zvezda 20.stoletja ostaja najbolj razvpiti in skrivnostni serijski morilec v zgodovini.

Jack Razparač je zagrešil pet srhljivih, ritualnih umorov v razdobju desetih tednov v Londonu jeseni 1888. Ustvaril je vročično vzdušje opravljanja, govoric in terorja. Nikoli ga niso ujeli.

Iz pekla temelji na priljubljenem grafičnem romanu From Hell in se grozljive legende o Jacku Razparaču loteva s psihološkega vidika. Razkriva srhljivo domnevno zaroto, v katero so bile vpletene najvišje angleške oblasti.

Med filmskimi lokacijami so gradovi v okolici Prage, poustvarili pa so tudi predel Londona Whitechapel, v katerem so se umori zgodili. Zgradili so ga na 20 akrih v bližini slavnih studiev Barrandov. Prizorišče Whitechapel je natančen posnetek stavb in ozkih tlakovanih ulic razvpitega predela, v katerem se je pet revnih prostitutk srečalo s svojo grozljivo usodo.

Scenografija je delo oskarjevca Martina Childsa (Zaljubljeni Shakespeare), ki jo je ustvaril s 70 umetniki in tesarji. V Iz pekla je več kot 60 vlog z besedilom, v več prizorih so morali 250 statistov obleči v viktorijanska ali namenoma razcapana oblačila. Kostumografka Kym Barrett (Matrica, Romeo + Julija) je z ekipo ukrojila več kot 400 oblačil.

Kamerman je bil Peter Deming (Krik 2 in 3, Austin Powers), ki je bratoma Hughes padel v oči s svojo atmosfersko kamero v Izgubljeni avtocesti. Maska je delo Millennium Effects, katerih osebje je sodelovalo pri Reševanju vojaka Ryana in Gladiatorju.

Čeprav se na videz Iz Pekla razlikuje od filmov bratov Hughes, ki sta znana po urbanih dramah, njuno zanimanje za zgodbo o Razparaču izvira iz vzdušja v Londonu leta 1888. Mesto je bilo razklano na bogate in množico revnih, med katerimi so se mnogi zbirali v predelu, znanem kot Whitechapel. Umazani, zloglasni slum je bil leglo narkomanije, prostitucije, alkoholizma in pouličih zločinov.

Albert Hughes pravi: "To je zgodba iz geta. Loteva se revščine, nasilja in korupcije, s temi temami pa se ukvarjava v najinih filmih, ker naju fascinirajo. Ti liki so slučajno beli, a vsi revni ljudje imajo enake težave. Pritegnila naju je tudi psihologija Jacka Razparača - njegovo obnašanje in histerija, ki jo je podžigal."

Allen Hughes je izjavil: "Prejšnji popisi te zgodbe so bili antiseptični, povedani z vidika višjega razreda. Mi jo razkrivamo s perspektive ljudi, ki so živeli v soseski, po kateri je pustošilo zlo."

O nastanku projekta

Naslov Iz pekla (From Hell) se nanaša na povratni naslov na pismu, ki ga je spisal Razparač, film pa pripoveduje o ljudeh, ki prihajajo iz pekla, in skušajo preživeti v najbolj težavnih okoliščinah. V ospredju je pet obubožanih prostitutk, prijateljic iz obupa, ki postaja še tesnejše, ko jih začne terorizirati pošastni morilec.

Mary Kelly (Heather Graham), Kate Eddowes (Lesley Sharp), Liz Stride (Susan Lynch), temna Annie Chapman (Katrin Cartlidge) ter Polly (Annabelle Apsion) živijo na robu, s telesi služijo pičle denarce v družbi, ki jih soglasno prezira in se hrani z njimi. Dejansko so brez vsakršne lastnine, grozi pa jim pošast, ki jim bo ukradla edino, kar imajo zares v lasti: življenje.

Heather Graham pravi: "Moj lik in njene prijateljice skoraj stradajo v pošastnem slumu. Vsak dan je boj. Imeti kraj za spanje je luksuz. Edina stvar, ki žene Mary Kelly, so njene sanje o vrnitvi na Irsko, kjer je živela kot deklica."

V eni uvodnih scen se ženske zbudijo po krčevitem nočnem snu, zvezane na klopi - neudobna opcija za tiste, ki si ne morejo privoščiti postelje. Zjutraj se prikaže lastnik hiše, jih odveže in vrne na ulico, kjer si morajo zaslužiti denar za hrano in zavetje za prihajajočo noč. To je hud, neizprosen krog preživetja.

"Življenja teh žensk so pošastna in temačna," pripomni Lesley Sharp. "Njihov vsakdan je vedno ogrožen - zaradi zvodnikov, nasilnežev, pouličnih kriminalcev, bolezni in zasvojenosti."

Ženske poleg tega ogroža nevarna skrivnost, ki si jo nevede delijo, takšna, ki ogroža krono - in njih same.

Edina avtoriteta, ki ji je vsaj malo mar za nesrečnice, ki sicer veljajo za "potrošno robo", je inšpektor Fred Abberline (Johnny Depp). Abberline je sicer pomilovaja vreden. Preganjajo ga neznosni spomini, ki jim začasno ubeži z opijem. Zaradi te zasvojenosti je jasnoviden, kar ga hkrati hromi in žene.

"Abberlina je življenje teplo," pravi Johnny Depp. "Izgubil je ženo in otroka, iz dneva v dan shaja s pomočjo zdravila, ki si ga je sam predpisal." Inšpektor, ki je po letih služenja napredoval iz Whitechapla, se še enkrat znajde v zlohotnem okolišu in vodi raziskavo o Razparaču.

Izvršna producentka Amy Robinson pravi: "Abberlinov lik spominja na like iz klasičnih romanov devetnajstega stoletja. Je junak z napakami, ki bije izjemen notranji boj, medtem ko se skuša soočiti s pošastnimi dogodki."

Inšpektorju pomaga poročnik Godley, ki ga igra Robbie Coltrane (Vse in še svet). Godley je zvest prijatelj, ki odločno skrbi za Abberlina, medtem ko "preganja zmaja".

"Godley je škotski policaj, izjemno neposreden. Do zaključkov prihaja na podlagi konkretnih dokazov," pravi Coltrane, "kot denimo okrvavljeni nož ali pripovedi prič. Abberlinove neortodoksne metode in intuicija se mu zdijo zanimive. So sicer v nasprotju z njegovo naravo, a Abberlinove vizije sprejema kot pristne in ukrepa na njihovi podlagi."

Johnny Depp pravi: "Godley je edina oseba na svetu, ki ji Abberline prisluhne in jo spoštuje. Godley ga ohranja pri življenju, pazi nanj. Je njegov najtesnejši prijatelj."

Ko se umori v Whitechaplu stopnjujejo, možema na prste stopijo nadrejeni, ki si želijo umore pomesti pod preprogo, ne pa najti morilca. Edina izjema je ugledni sir William Gull (Ian Holm), zdravnik kraljeve družine, in dovolj vpliven, da pomaga inšpektorju, ki so mu vsi obrnili hrbet.

"Gull je prepričan, da je umore zakrivila oseba z znanjem medicine," pravi Ian Holm. "Morilec ima kirurške spretnosti, je bolj vešč od mesarja ali težaka. Na njegovih umorih je nekaj čudaško ritualnega."

Gull Abberlinu razloži, katere inštrumente verjetno uporablja in verjeten način, na katerega izpelje umor. Z njegovo pomočjo pride do zaključka, da so umori del srhljive zarote, v katero je vključen red prostozidarjev, ki delujejo po ukazu monarhije same.

Prostozidarji so skrivnostna organizacija, podobna kultu. Njihovi člani so bili najbogatejši in najvplivnejši možje sveta. Prostozidarji so bili v središču prenekaterih teorij zarote, predvsem zaradi skrivnostnih iniciacijskih obredov in priseg molčečnosti.

O tem, da je bila v umore vpletena krona, se po Evropi že dolgo govori, saj Britance umori fascinirajo enako kot Američane atentat na JFK-ja. Med drugim o vpletenosti kraljevske rodbine govori Alan Moore v svojem grafičnem romanu iz leta 1999 From Hell, sprva obljavljenem v desetih delih v časopisu Taboo. Stripe z risbami umetnika Eddieja Campbella je odkupil producent Don Murphy (Rojena morilca).

Murphy pravi: "Alan Moore je car med pisci grafičnih romanov. Sem pristaš stripov in že dolgo ga občudujem. From Hell me je takoj pritegnil, čeprav sprva nisem vedel, da pripoveduje o Jacku Razparaču. Je sijajna, kompleksna in obsesivna zgodba, izvrstno dokumentirana na podlagi obsežnih raziskav in z več stranmi opomb."

Moorov roman sta v scenarij priredila Terry Hayes in Rafael Yglesias. Slednji se je zarotniškega vidika lotil bolj metaforično.

"Naj si je bila britanska krona vpletena v Razparačeve umore ali ne, je glavni obtoženec vladajoči razred," pravi Yglesias. "Oblasti niso želele niti pomisliti, da bi osumljenec utegnil biti bogat. To vam veliko pove o viktorijanski dobi. Družbeno zlo naj bi bilo izključno krivda revnih in nižjih razredov."

"Dekleta, ki so delala na ulici, so vedno na preži," pravi Allen Hughes. "Mary Kelly gleda na Abberlina kot še na enega moškega, ki jo želi izkoristiti. Njegova spodobnost in iskrenost nazadnje podreta njen obrambni zid, in začne mu zaupati."

Ko se njun odnos poglobi, se mednju postavi precej višja ovira od družbene morale in razrednega razlikovanja. Njunima srcema grozi bodalo zarote in neizprosna nakana, v roki pa ga stiska mesarski norec, ki mu je usojeno mesto na straneh zgodovine.

Razparačeva trditev, da je botroval rojstvu dvajsetega stoletja, saj je pospešil razvoj šunda in kulta zvezdništva, se je, če gledamo retrospektivno, dejansko uresničila. Britanski tabloidi so se v trenutku zaljubili v zgodbo, ki je od tedaj postala legenda.

Johnny Depp, ki je s primerom dobro seznanjen, pripomni: "Pred Jackom Razparačem je bilo v Londonu nekaj sto časopisov. Na vrhuncu morilskega pohoda se je pojavilo tisoče novih." Jack Razparač, ki ga je deloma ustvaril tisk, je postal prva tabloidna zvezda.

Depp se za Razparača zanima že od otroštva, ko je z zanimanjem prebral več knjig in člankov na to temo. "Temačne stvari so me vedno privlačile, posebej v mladih letih," pravi. "O tem primeru imam kakšnih 22 knjig ali celo več. Toliko teorij obstaja o tem in vsaka je lahko prava. Nemogoče je vedeti. Od nekdaj se mi je zdelo, da bi se o tem dalo posneti krasen film."

Najbolj pa ga prevzel način, kako sta se projekta lotila brata Hughes: s pikolovsko natančnostjo. Režiserja prevzema primer že od sedmega leta, ko ga je Leonard Nimoy predstavil v epizodi In Search of. "Bilo je tako grozljivo, da nama je ostalo v glavi," pravi Allen Hughes. "Od takrat sva seznanjena z vsem, kar zadeva primer, knjigami, filmi, dokumentarci..."

Ko sta se Hughesa sestala z Deppom pred šestimi leti zaradi nekega drugega projekta, sta čisto slučajno omenila, da pripravljata film o Jacku Razparaču. Depp jima je povedal, da je obseden z njim in ju prosil, če lahko prebere scenarij. Depp se spominja: "Zares mi je bil všeč. Zdel se mi je sijajen. Potem sem nenadoma čez več let prejel njun klic. 'Bi zaigral Abberlina?'"

Ker sta ga filma bratov Hughes Menace II Society ter Dead Presidents "čisto sesula", je bil Depp prevzet tudi nad tem, koliko vesta o primeru. "Allen in Albert imata do materiala strasten odnos in sta raziskavam posvetila več pozornosti od večine režiserjev, ki jih poznam," pripomni. "Z zgodbo sem dobro seznanjen, znam postavljati prava vprašanja, onadva pa poznata tudi odgovore."

Razparačev primer je prispeval tudi k razvoju policijske forenzične znanosti, ki je bila v osemdesetih letih minulega stoletja še v povojih. Allen Hughes pravi: "Če te v tistih časih policisti niso zasačili v bližini trupla z okrvavljenimi rokami, ni bilo prav verjetno, da vas bodo obsodili. Nikakršnih standardnih postopkov za jemanje prstnih odtisov ali krvnih preiskav ni bilo. A prav s pomočjo tega primera je prišlo do oblikovanja novih znanstvenih postopkov in pripomočkov za prijetje kriminalcev."

Jacka Razparača seveda niso nikoli prijeli. Prav skrivnost njegove identitete, drznost zagrešiti pošastne zločine na javnih krajih in njegova sposobnost spolzeti nazaj v temo, burijo domišljijo ljudi že več kot stoletje. "Je idealna nemesis za film," priznava Robbie Coltrane.

Albert Hughes pripomni: "Za nas je bilo izzivalno in privlačno lotiti se znane skrivnosti, obogatene z legendo, ter ji s pomočjo naše domišljije dati novo dimenzijo."

Allen Hughes pravi: "Žrtve Jacka Razparača niso nikoli dobile humane podobe. Mi jim želimo vdahniti življenje. Niso bile le žrtve. Bile so človeška bitja."

S prizorišča snemanja

Oblečeni v bunde, z rokavicami in kapami se ekipa Iz pekla pripravlja še na eno nočno delo v dežju in mrazu. Temperature bodo padle pod deset stopinj.

Sredi julija smo.

"Neverjetno, trapasto hladno vreme za poletje," komentira izvršni producent Tom Hammel. "Vsi pravijo, da česa podobnega pa še ne. Če bi bilo tako hladno v Londonu, bi Jack Razparač ostal doma."

Kot je hotela ironija, je pred desetimi dnevi, ko so snemali podnevi, živo srebro zlezlo do rekordnih 40 stopinj, najvišjo temperaturo v Pragi v 139 letih.

A vreme na Češkem za filmske ustvarjalce ni predstavljalo edinega izziva. Kot se je izkazalo, Praga ni imela primerne lokacije, ki bi jo uporabili kot londonski predel Whitechapel, kjer se odvija večina zgodbe.

Scenograf Martin Childs pravi: "Kljub številnim čudovitim stavbam Praga ni posebej podobna viktorijanski Angliji." (Tudi, dodaja, današnji London ji ni, ker je večina izvirne arhitekture porušene.)

"Tu nismo mogli najti nobenega kraja, ki bi bil iz vseh kotov podoben Whitechaplu, zato smo ga morali zgraditi sredi polja. Prizorišče je postalo nepričakovani vrhunec celotnega podviga."

S pomočjo stotine fotografij in natančnih risb, je Child prizorišče oblikoval v dobrem tednu dni. Ekipa 170 tesarjev, slikarjev in obrtnikov je delala vse dni v tednu, da bi v 12 tednih zgradila, kar si je Childs zamislil. Pika na i je bila postavitev ulic s stotinami stoletja starih kamnov za tlak, ki so si jih sposodili pri lokalnih pivovarnah in drugih ustanovah. Nekateri med temi kamni so tehtali tudi po 70 kilogramov.

"Imeli smo veliko srečo, da so Prago na veliko prenavljali in razkopavali ulice," pravi Childs, "saj smo si tako lahko izposodili kamne za tlak." V šali dodaja: "Zdaj čakajo na njihovo vrnitev, da bodo lahko znova odprli ulice."

Edina reč, ki je manjkala temu kamnu, je bila avtentična barva in starost britanske opeke, a to zadrego so rešili s pomočjo veščih pleskarjev.

Childs ni izpustil nobene podrobnosti, polomljena okna, položaj trupel, kamnov, vse je bilo natančno tako kot jeseni 1888.

V filmu Iz pekla se v nekem prizoru pojavi tudi sloviti John Merrick, Človek slon. To ni nikakršno naključje: "Merrick je živel v stanovanju, ki je bilo nedaleč stran od prizorišč umorov. Zanj so skrbeli v bolnišnici na eni od ulic. V tem času obstajajo z njim nenavadne povezave."

Zadnji Razparačev umor, najpošastnejši od vseh, se je zgodil v Miller's Rent, na nesrečni številki 13. Tam je umrla zadnja znana žrtev blazneža, ki se je v svojem uničevalskem apetitu znesel nad tistimi, ki so se bile najmanj sposobne braniti oziroma zaradi katerih ni bilo nikomur mar. Nemočne žrtve, ki jih je oropal življenja, in kot se izkaže, posmrtne pravice za nepojmljive strahote, ki so jih morale utrpeti.

O igralcih

Johnny Depp (inšpektor Fred Abberline) je nastopil v filmih Brezglavi jezdec, Ed Wood, Edward Škarjeroki, Čokolada, Snif, The Man Who Cried, Žena astronavta, Deveta vrata, Fear and Loathing in Las Vegas, Once Upon A Time in Mexico, Donnie Brasco, Mrtvec, Don Juan DeMarco, Benny in Joon, Kaj žre Gilberta Grapea, Arizona Dream, Nick of Time, Mora v ulici Brestov, Platoon, Slow Burn, Cry Baby. Uveljavil se je z nadaljevanko 21st Jump Street.

Njegovemu režijskemu prvencu je naslov The Brave. V njem je nastopil in zanj z bratom D.P.Deppom napisal tudi scenarij.

Heather Graham (Mary Kelly) je nastopila v filmih Sidewalks of New York, Killing Me Softly, The Guru, Say It Isn't So, Austin Powers, vohun, ki me je nategnil, Bowfinger, Committed, Two Girls and a Guy, Vroče noči, Izgubljeni v vesoluu. Swingers, Drugstore Cowboy, Six Degrees of Separation ter nadaljevanki Twin Peaks.

Ian Holm (sir William Gull) je nastopil v filmih Odštekano življenje, Big Night, Sladki poslej, Peti element, Gospodar prstanov, Ognjene kočije, The Bofors Gun, Norost kralja Jurija, Greystoke, eXistenZ, Frankenstein, Golo kosilo, Hamlet, Kafka, Henrik V., Brazil, Osmi potnik, Robin in Marian... Veliko je nastopal tudi na televiziji.

O filmskih ustvarjalcih

Režiserja Allen in Albert Hughes sta brata dvojčka. V filmski industriji sta eksplodirala s filmom Menace II Society. Temu je sledil Dead Presidents. Njun najnovejši projekt je dokumentarec American Pimp, ki se ukvarja z možmi za najstarejšim poklicem na svetu.

Bila sta tudi producenta albumov z glasbo iz njunih filmov. Oba sta dosegla platinasto naklado. Med njunimi drugimi glasbenimi projekti sta denimo še videospot Marvina Gayea Inner City Blues ter Walk on By Isaaca Hayesa. Posnela sta tudi več spotov za nadzor nad orožjem.

Komentarji

30.10. 2004 ob 17:52

film me ni navdušu, ne razočaru... kar se pa tiče Johnnyjevih filmou mi jih ma pa še dost boljših... čeprou je dobr igrou, da ne bo pomote!

— supergirl
19.8. 2005 ob 14:16 zvezdica

film sem že gledala in men se zdi ful kul. name je naredil vtis. moram pa priznati da sem film gledala samo zaradi tega ker je v njem igral deep.:). tisti ki še niste gledali ta film vam ga priporočam.

— klavdy

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.