Forresterjevo razkritje

O zgodbi

Bil je radoživa osebnost in pred štirimi desetletji je napisal klasični roman, za katerega je dobil Pulitzerjevo nagrado. In takrat je svet zadnjič slišal za Williama Forresterja.

Se pravi, dokler se Jamal Wallace, vihravi šestnajstletnik s pisateljskimi ambicijami, ne prebije skozi fasado Forresterjevega skrbno varovanega obstoja in ponovno vžge sanje literarne legende v zimi njegovega življenja.

V soseski je poznan samo kot srebrnolasi Forrester, ki se drži sam zase, njegova skrivnostnost in ekscentričnost pa sta skoraj mitski. Ko se Jamal - nadarjeni afro-ameriški dijak-športnik, ki se je lahko vpisal na elitno manhattansko šolo zaradi odlik na in izven košarkaškega igrišča - splazi v njegovo stanovanje in tam slučajno pusti nahrbtnik s svojimi pisnimi izdelki, oba v zameno dobita nekaj nepričakovanega. Prisiljen pozabiti na rasne predsodke in domneve, Jamal ne le sreča svojega prvega občudovalca, ampak tudi mentorja, ki ga bo izzval in za vedno spremenil. Forrester pa po dolgih letih prvič dobi razlog, da se prikaže iz prostovoljne osame.

Tvoja družina ni vedno tista, v katero si se rodil - včasih so to ljudje, na katere naletiš, včasih so to ljudje, ki najdejo tebe. Forresterjevo razkritje je navdihujoča zgodba o nenavadni dinamiki med osamljenim pisateljem in samozavestnim najstnikom, ki mu spremeni življenje.

Skozi njuno nenavadno, včasih prepirljivo zvezo Jamal odkrije nov svet zunaj doma v južnem Bronxu, ki si ga deli z ljubečo mamo in bratom. Forrester je Jamalov nepričakovani vodič na popotovanju v čudaško, uglajeno akademsko skupnost, v kateri se mora dokazati kot pisatelj.

"Forrester zna izbezati Jamalovo inteligenco, Jamal pa Forresterja pripelje nazaj v življenje," pravi Rob Brown. "Drug drugega potrebujeta na do tedaj zanju nepredstavljivi način."

"To je naravnost fantastično," dodaja Sean Connery, "zamisel biti starajoči se nergač, ki postane mentor in prijatelj mlademu fantu, temnopoltemu najstniku."

Forresterjevo stanovanje, polno zaprašenih zbirk knjižnih klasik in zvokov besnega udarjanja po pisalnem stroju, kaj hitro postane kraj, kjer se pisca srečujeta, smejeta, prepirata, učita in se predajata stvari, ki ju neizpodbitno povezuje - ljubezni do pisane besede.

Jamal se z novim zagonom strastno loti pisanja in se prijavi na šolski pisateljski natečaj. Forrester pa s pomočjo mladega varovanca odkrije, da se ponovno prebuja v zunanji svet, pred katerim se je zaprl 40 nazaj.

Nazadnje oba moža spoznata, da njune predstave o drug drugem sploh ne držijo, domneve o rasi in starosti, preteklosti in zmogljivostih.

"To je za Jamala velik dogodek," pravi Brown, "nihče pred Forresterjem ni nikoli bral njegovih del s kritičnim očesom. Imeti nekoga, ki ga kot pisatelja jemlje resno, je podobno sanjam."

A njuna integriteta in vdanost sta postavljeni na preizkušnjo, ko Jamala avtokratski profesor Crawford obtoži plagiatorstva. Ogrožena je Jamalova športna in akademska prihodnost, sam pa se mora spopasti tudi s šolskimi oblastmi.

Oba moža sta prisiljena pogledati resnici v oči: Jamal se mora odločiti, bodisi slediti sanjam, ali izdati prijatelja, Forrester pa mora sprejeti odločitev, ali naj ostane v svojem skrivališču ali pa naj na svet pogleda z drugačnimi očmi.

"Vedeti moraš, da sem zelo kmalu sprevidel, da boš uresničil svoje sanje," je kasneje Forrester zapisal Jamalu, "nikoli pa si nisem predstavljal, da bom še enkrat uresničil svoje."

"Nenavadna prijateljstva so po mojem tematika, ki se je filmi lahko lotevajo poglobljeno in z veliko domišljije," pravi producent Laurence Mark. "Vsekakor je bila meni vedno všeč. Le kaj je lahko bolj nenavadno od avtorja, ki spominja na J.D.Salingerja, ki postane mentor in prijatelj šestnajstletnemu temnopoltemu košarkarju iz južnega Bronxa. Je nenavadno - in konec koncev zelo ganljivo."

O snemanju

Zamisel za Forresterjevo razkritje se je scenaristu Miku Richu porodila med intervjujem z nekom, ki je napisal več profilov najzanimivejših ameriških pisateljev. "Mnogi med njimi, na primer J.D. Salinger ali Thomas Pynchon, so bili ekscentrični samotarji," pravi Rich, ki je svojčas delal na radiu v Oregonu. "Zdelo se mi je, da bi bila zgodba o nekom, ki pomaga velikemu piscu premagati oviro osame in ponovno vstopiti v svet, čudovita. Še bolj zanimiva pa se mi je zdela zamisel, da bi avtorja izbezal iz brloga mlad človek - najstnik, denimo - ki je tudi po svoje nadarjen."

Režiserja Gusa Van Santa je pritegnil odnos, kakršnega je Rich orisal v scenariju. Forresterjevo razkritje se mu je zdelo logičen korak po z oskarjem nagrajenem Dobrem Willu Huntingu. Dinamiko osrednjega odnosa med Forresterjem in njegovim mladim prijateljem Jamalom opisuje takole: "Jamal vneto bere in zna pisati, a da bi si olajšal stvari, svoje sposobnosti in zanimanja skriva pred prijatelji. Po naključju sreča Forresterja, ki je v življenju dejansko dosegel tisto, kar si tudi sam želi. Forrester se začne zanimati za mladeniča, za tisto, kar počne in mu pomaga. Jamal najde v Forresterju učitelja, ki ga ne le usmerja pri delu, ampak tudi v življenju."

Mike Rich je bil sicer prepričan, da je njegov dokončani scenarij dober, ni pa vedel, kako najti producenta, ki bi bil po njem pripravljen posneti film. "Tako kot vsak, ki je prvič v življenju napisal scenarij, sem se znašel pred prepreko, kako nekoga prepričati, da ga posname. Nek prijatelj v tem poslu mi je predlagal, naj se, če zares verjamem v scenarij, prijavim na tekmovanje."

Forresterjevo razkritje je poslal na prestižni pisateljski natečaj Dona and Gee Nicholl, ki ga sponzorira ameriška filmska akademija. Edino pravilo za prijavo je, da kandidat ni še nikoli prodal scenarija. Leta 1998, ko se je prijavil Rich, je prispelo osupljivih 4500 scenarijev. Forrester je preživel več izborov in se nazadnje znašel med petimi finalisti, ki se jim je obetala nagrada 25 tisoč dolarjev. Po Hollywoodu se je razširil glas o sijajnem novem scenariju in vsi so ga želeli prebrati.

Jonathan King, predsednik produkcije pri Laurence Mark Productions, je dobil kopijo Richevega scenarija v petek zvečer. Drama med glavnima likoma ga je tako pritegnila, da ga je takoj, ko je prišel do konca, prebral še enkrat. V soboto navsezgodaj je kopijo izročil Laurencu Marku in kaj hitro je očarala še njega.

Mark ga je kupil za svojo produkcijsko hišo s sedežem pri Sony Pictures Entertainment, ki deluje v okviru Columbia Pictures. Vsi v studiu so bili z nakupom zelo zadovoljni - tako zelo, da je John Calley, predsednik Sony Pictures Entertainment, scenarij med kosilom izročil Seanu Conneryju.

"Kar nekaj me je popadlo," pravi Mark. "Seana Conneryja sicer ne vidite takoj v vlogi Williama Forresterja, ampak če si vzamete trenutek premisleka, je povsem idealna in zares razburljiva izbira."

Conneryjeva produkcijska hiša Fountainbridge Films ima tudi sedež pri Columbiji. S partnerko in njeno predsednico Rhondo Tollefson sta ves čas na preži za dobrim materialom, ki bi ga ona producirala, on pa bi v njem nastopil.

"Osem let že delam s Seanom in le redko najdeva vlogo, ki je kot igralec ne bi že kdaj odigral," pravi Tollefsonova. "Forresterjev lik je takoj izstopal kot nekaj drugačnega. Sean ljubi književnost. Zamisel, da bi igral dobitnika Pulitzerjeve nagrade, mu je bila zelo všeč. Zaradi dejstva, da je bil pisatelj samotar in ljudomrznež, pa še toliko bolj."

Ampak Conneryja ni zanimala le Forresterjeva vloga. Odločil se je ne le nastopiti v filmu, ampak ga s Tollefsonovo in Laurencom Markom tudi producirati.

"Všeč so mi takšni filmi: sodobna drama, ki pripoveduje konstruktivno zgodbo o prijateljstvu," nadaljuje Connery. "Zadnji film o prijateljstvu, ki sem ga posnel, je bil Mož, ki je hotel biti kralj in to je bilo pred več kot 25 leti. Poleg tega se mi je literarni motiv zdel izviren in tudi zelo zabaven."

Connery se je veselil tudi dopolnjevanja scenarija z Markom, Tollefsonovo in Mikom Richem. "Mislil sem, da je bilo pisanje scenarija najtežji del. Še sanjalo se mi ni, da se je moje delo šele začelo," pravi Rich v smehu. "Vloge nisem napisal z mislijo na Seana Conneryja. Sedaj pa sem moral lik izpiliti. Najprej sem moral dodati škotsko poreklo in druge vidike, ki so se porodili Seanu in na katere nisem niti pomislil. Postal je še večji samotar, večji ekscentrik, bolj sočuten. Ta tip se ti na eni strani prilizuje, na drugi pa te razkači."

Connery si je želel, da ostanejo Forresterjeva preteklost in konflikti, ki jih nosi v duši, uganka kolikor je le mogoče dolgo. In kot igralec, znan po upodobitvah močnih glavnih likov - vročekrvnih junakov, ki kljubujejo vsemu in vsem - je bil odločen prikazati tudi Forresterjevo ranljivejšo plat. Da, lik je bil žilav, nataknjen, sijajen, rad je globoko pogledal v kozarec - a mučili so ga tudi strahovi.

Connery in producenta so z Richem tesno sodelovali pri prikazu teh strahov ter pri obogatitvi Forresterjeva notranjega življenja, tako da so njegova preteklost in razlogi, zakaj je svetu pokazal hrbet, postali povsem prepričljivi.

"Sean je sijajen pri prikazovanju večplastnosti lika," pravi Tollefsonova.

Mark se strinja: "Njegove pripombe na lik so bile neverjetne. Bistvo je bilo v podrobnostih. Seanova ideja je denimo bila, da Forrester rad opazuje ptice. To je njegov razlog, da skozi okno vedno zre v svet in da ga svet spodaj pri tem vidi ter si zastavlja različna vprašanja."

Rich si je vse zapiske producentov in Conneryja vzel k srcu in kaj kmalu je napisal nov osnutek scenarija, ki je bil všeč vsem. Projekt je bil tako pripravljen za naslednjo stopnjo, najti režiserja. Vsi so se strinjali, da je Gus Van Sant idealna izbira.

"Kot se je izkazalo, je Gus popotoval po Indiji. Ni bilo lahko, a nam ga je uspelo najti," pravi Tollefsonova. "Ker se nam je zdelo, da smo v njem prebudili zanimanje, smo mu faksirali scenarij. Kar pet ur je trajalo! Telefoniral nam je naslednji dan in dejal, da želi posneti film."

Všeč mu je bilo kar nekaj elementov scenarija. "Filmi krčijo ali raztezajo čas pri pripovedovanju zgodbe. Mikov način tega mi je bil zelo všeč," pravi Van Sant. "Zgoščeno je povedal toliko reči. Dogajajo se stvari, ki jih občinstvo sicer ne vidi, a zgodba gre naprej. Liki sami so enkratni. Kar vpili so po tem, da jih oživimo."

Tri dni po tem, ko je pristal na režijo filma, se je Van Sant vrnil v ZDA. Nato so hitro zbobnali na kup tehnično ekipo.

Pred vsemi pa je bila še ena ključna, da ne rečemo monumentalna, naloga: najti Jamala. Iskali so temnopoltega šestnajstletnika, ki izžareva inteligenco, zna igrati košarko in ki ga ne bi zasenčila Conneryjeva legendarnost. Zavedali so se, da je pred njimi izziv in da je od tega, ali mu bodo kos, odvisen tudi film sam. Šlo je za ogromno prepreko.

Na stotine potencialnih Jamalov je prišlo na avdicije, ki so jih organizirali po vseh ZDA. "Nobenega igralca, ki bi lahko igral to vlogo, nisem poznal," pravi Van Sant. "Vedel sem, kaj iščemo - ko smo iskali lokacije, sem nekoga podobnega videl v Bronxu, zato sem mu pristopil in ga prosil, če pride na avdicijo. Seveda je večina teh naturščikov sicer na prvi pogled krasna, a to dejansko niso igralci, prehoda na platno ne zdržijo."

Začetek snemanja se je bližal, iskanje Jamala pa se je nadaljevalo. Izbor se je zožal na manjše število igralskih upov. Van Sant in producenti so bili že tik pred sprejetjem odločitve, ko se je od nikoder vzel neznanec po imenu Rob Brown. Iskalci vlog so takoj postali pozorni nanj. Vznemirjenje je naraščalo. Takoj ko je začel brati scenarij, so vedeli, da so našli Jamala.

"Če v trenutku," pravi Van Sant. "V trenutku smo začutili. Tu je bil Jamal. Zato smo Roba poprosili, naj se vrne naslednji dan na branje s Seanom."

"Ker je Sean taka persona, smo se spraševali, kaj se utegne zgoditi," nadaljuje režiser. "Osupnili smo ob spoznanju, da mu je povsem enakovreden. Tako krasno se je obnesel, čeprav mi ni jasno, kako mu je to uspelo brez predhodnih igralskih izkušenj - niti brez ene same lekcije igre. Vsi smo bili presenečeni."

"Kar zazijali smo," se spominja Mark.

Tudi Tollefsonova se mu klanja: "V svoji notranjosti je bil povsem umirjen, osredotočen. Ko je čakal na avdicijo, sploh ni bil nervozen. Celo klepetal se je. Bilo je, kot bi to počel že milijonkrat prej, v resnici pa v življenju ni bil še na nobeni avdiciji."

Van Sant je posnetek z njim in Conneryjem poslal na Columbia Pictures s pripisom, da je to mladi mož, ki si ga vsi želijo za vlogo Jamala. Naslednji dan je podpisal pogodbo za snemanje.

Tako kot njegov lik je tudi Rob odrasel v New York Cityju. Je odličnjak in dober košarkar. Čeprav ima rad filme, si ni nikoli mislil, da bo kdaj nastopil v kakšnem.

"Neko popoldne sem na šoli videl letak, da hollywoodski producenti iščejo temnopoltega šestnajstletnika, ki zna igrati košarko, da bi nastopil ob Seanu Conneryju v novem filmu," pravi Rob. "Pomislil sem: Hej, jaz pa ustrezam zahtevam. Bil sem v drugem letniku srednje šole in ravno dopolnil šestnajst let. Potreboval sem nekaj denarja za plačilo računa za mobilni telefon, zato sem se odločil oditi na avdicijo. Imel sem vsaj precej možnosti, da bi me najeli za statista."

Kljub mirni zunanjosti in samozavestni drži Rob priznava, da je bil precej nervozen, ko so ga znova povabili na razgovor in mu povedali, da bo poskusno posnel prizor s Seanom Conneryjem.

"Skrbelo me je, če si bom zapomnil besedilo. Kar precej ga je bilo. A se je dobro izteklo, vsega sem se spomnil."

Pred začetkom snemanja je nato Rob šest tednov dvakrat tedensko po šest ur vadil košarko z nekdanjo zvezdo študentske košarke, 25-letnim Russellom Smithom, ki je pri filmu sodeloval kot svetovalec za košarko. Smith je uril tudi druge fante, ki so upodabljali košarkarje. Ti so se pravzaprav delili na dve skupini: ena, šolska, je morala zbujati vtis profesionalnosti, druga, v kateri so bili Jamalovi prijatelji iz otroštva, pa je morala zbujati vtis, da igrajo skupaj že vse življenje.

Ves čas snemanja je Rob v šoli dobival najboljše ocene, poučevali so ga v premorih med snemanjem, pouk pa je trajal tudi do pet ur dnevno, saj nikakor ni želel izgubiti dobrega povprečja ocen. Čeprav je bilo učenje neljuba motnja med vznemirljivim procesom nastajanja filma, je bilo sodelovanje z Gusom Van Santom in Seanom Conneryjem čisti užitek.

"Mislil sem, da bo Sean Connery mislil le na delo, nič na zabavo. Saj je resen, a je tudi klovn," pravi Rob. "Kaj točno dela režiser, sploh nisem vedel. Mislil sem, da bo kričal: Akcija! in ukazoval. Gus pa ni tak. Zelo tih je."

V enem zadnjih prizorov v filmu Forrester nepričakovano obišče Jamalovo srednjo šolo. Legendarni avtor v govoru jasno poudari številne tematike, s katerimi se ukvarja Forresterjevo razkritje. "Izguba družine...nas prisili, da si poiščemo novo. Ne vedno tako, ki je naše krvi, ampak tako, ki postane naša kri," pravi Forrester pred množico študentov, profesorjev in pred Jamalom. "In če premoremo dovolj modrosti, da odpremo duri tej novi družini... bomo spoznali, da so želje in hrepenenja, ki smo jih nekoč imeli... po očetu, ki nas je vodil, po bratu, ki nas je navdihoval... te želje so spet tu."

O igralcih

Sean Connery (Forrester, producent) se je rodil v Edinburghu. Preden je dobil vlogo Jamesa Bonda, ki mu je za vedno spremenila življenje, je delal na televiziji in filmu. Dr.No, prvi film o slavnem agentu 007, je bil relativno nizkoproračunski, a je botroval eni najdaljših in najuspešnejših serij filmov v zgodovini sedme umetnosti. Bonda je igral še v Iz Rusije z ljubeznijo, Goldfinger, Thunderball, Samo dvakrat živiš, Diamanti so večni ter Nikoli ne reci nikoli več. Med njegovimi številnimi filmi so še Hitchcockova Marnie, pa Woman of Straw, The Hill, The Fine Madness, Shalako, The Molly Maguires, The Anderson Tapes, The Red Tent, Outland, Zardoz, Five Days One Summer, The Wind and the Lion, Mož, ki je hotel biti kralj, Robin in Marian, Umor na Orient Expressu, Najdaljši most, Meteor, Ime rože, Ruska hiša, Indiana Jones in zadnji križarski pohod, Lov na Rdeči oktober, Zadnji dnevi raja, Vzhajajoče sonce, Utemeljen sum, Prvi vitez, Playing By Heart, Past, Alcatraz in Zmajevo srce, kjer je posodil glas in osebnost zmaju. Za nastop v Nedotakljivih je prejel zlati globus in oskarja za stransko vlogo. Je tudi dobitnik številnih drugih priznanj, denimo Legion D’Honneur in Commander Des Arts et des Lettres (najvišje priznanje francoske vlade na področju umetnosti). Za vlogo v srhljivki Ime rože je leta 1987 prejel nagrado BAFTA. Je tudi dobitnik Baftine nagrade za življenjsko delo in posebne srebrne maske, ki mu jo je lani podelila princesa Anna za izjemne prispevke k svetovni kinematografiji. Leta 1995 je od Združenja tujih novinarjev v Hollywoodu dobil nagrado Cecil B.DeMille "za izjemne prispevke na področju zabave." Leta 1997 so v Filmskem združenju Lincolnovega Centra pripravili posebno prireditev in se poklonili njegovim dosežkom. Connery je bil izvršni producent pri filmih Vzhajajoče sonce in Alcatraz, z Rhondo Tollefson in Leejem Richem pa so v okviru Fountainbridge Film producirali Utemljen sum. V gledališču je produciral igro ART Yasima Rese, ki jo je v angleščino prevedel Christopher Hampton. Igro so z velikim uspehom uprizarjali v londonskem West Endu in na Broadwayu, kjer je dobila tudi prestižno nagrado tony.

F. Murray Abraham (profesor Crawford) je dobil oskarja za upodobitev skladatelja Salierija v Amadeusu Miloša Formana. Zanjo je dobil tudi zlati globus in nagrado losangeleških kritikov. Med njegovimi filmi so še Mogočna Afrodita, Zadnja velika avantura, Kres ničevosti, Brazgotinec, Ime rože, Star trek: Insurrection, Children of the Revolution. Trenutno snema 13 Ghost Joela Silverja.

Delal je tudi na televiziji in ves čas v gledališču.

Anna Paquin (Claire Spence) je dobila oskarja za stransko vlogo v Klavirju. Njeni filmi so še Možje X, Almost Famous, A Walk on the Moon, Amistad, Fly Away Home, Jane Eyre.

O filmskih ustvarjalcih

Gus Van Sant (režiser) je bil nominiran za oskarja za najboljšega režiserja za Dobrega Willa Huntinga. V njegovi filmografiji najdemo filme Psiho, Mala Noche, Drugstore Cowboy, Moj mali Idaho, Čenska za umret, Kravji Blues. Kot velik ljubitelj glasbe je režiral tudi videospote Davida Bowija, Eltona Johna, Tracy Chapman in Red Hot Chili Peppers.

Ann Roth (kostumografka) je prejela oskarja za kostume pri Angleškem pacientu. Nominirana je bila tudi za Nadarjenega gospoda Ripleya in Prostore v srcu. Oblačila je urezala še za filme Je ali ni?, Sabrina, Q & A, Kralja mamba, Neznosna lahkost bivanja, Oblečena za umor, Kako se znebiti svojega šefa, Lasje, Polnočni kavboj, Klute, The Owl and the Pussycat, Coming Home, The Goodbye Girl, Pacific Heights, Family Business, The Morning After, Sweet Dreams, Jagged Edge, The World According to Garp. Z režiserjem Mikom Nicholson je začela sodelovati še na Broadwayu, na velikem platnu pa je združila moči kar devetkrat, med drugim pri Volku, Razglednicah z roba, Delovnem dekletu, Biloxi Blues, Heartburn, Silkwood, Regarding Henry, Primary Colors, The Birdcage.