Državni sovražnik

vsebina | SDV | produkcija | igralci | režija

Vsebina:

Državni sovražnik je inteligenten, hitro tekoč triler, ki pripoveduje o naporih surovega državnega agenta, da bi odstranil nedolžnega človeka, ki ima nevede informacije o tem, kako je ta isti agent vpleten v umor pomembnega kongresnika.
Naključno srečanje s starim znancem uniči vse uspešnejšo kariero in mirno družinsko življenje advokata Roberta Claytona Deana (Will Smith), ko ga pokvarjeni obveščevalec Thomas Brian Reynolds (Jon Voight), ki ga Ministrstvo za zunanje zadeve posodi SDV-ju (službi državne varnosti), vplete v umor. Deanovo edino upanje, da dokaže svojo nedolžnost, je skrivnostni mož iz podzemlja, nekdanji prisluškovalec in obveščevalec ? operativec, ki ga ni še nikoli videl, in ve le za njegovo ime - Brill (Gene Hackman).

1991, Marconi
Leto, ko sta slavna producenta Jerry Bruckheimer in že umrli Don Simpson pričela misliti na film iz preproste enovrstične ideje o človeku, ki mu ukradejo elektronsko identiteto in postane predmet manipulacije. Prosila sta mladega pisatelja Davida Marconija, da razvije scenarij. Tako je nastala še obširnejša predloga o institucionaliziranem zbiranju podatkov. Marconi je pričel z intenzivno raziskavo, ki pa ga je pripeljala le do zaključka, da uradno takšne službe ni, neuradno pa se imenuje ?Takšne agencije ni?. Bolj ko je vrtal, manj je izvedel, tako je zaključil, da je to priložnost za imenitno zgodbo z močnimi nasprotniki. Če takšno idejo poročiš s Trije kondorjevi dnevi, dobiš dober film. Vsi so bili za in tako je nastal prvi osnutek.

SDV:

Scott in Bruckheimer sta pazila, da SDV ne bi prikazala le kot črnega Velikega Brata. Prvi poskus, da bi organizacijo videli od znotraj se je izjalovil. Dolga leta je vlada zanikala, da bi takšna organizacija sploh obstajala. Zdaj je prišlo do preobrata, in ugotovili so, da je bolje, ?če s Hollywoodom sodelujejo?. S pomočjo Davida Marconija, so glavni ustvarjalci prišli v stik s človekom št. 2, teden, preden se je upokojil. Namestnik direktorja, William Crowell jih je popeljal po prostorih (njegova hči, Laura Cayouette, se pojavi tudi v filmu), govoriti pa niso smeli z nikomer. ?Obisk je bil zelo sterilen, bili smo obkroženi in varovani od vseh strani in nihče ni smel stopiti niti koraka od začrtane poti. Nekatere pisarne so bile čisto prazne?, se spominja izvršni producent Davis. Dva, ki sta vse videla od blizu: Martin Kaiser in Steve Uhrig.
Da bi film deloval verodostojno, je Bruckheimer povabil k sodelovanju dva svetovalca za nadzor, ki sta skrbela za pravilen prikaz opreme, zlasti bazo, kjer kraljuje Reynolds s svojimi fanti in za pravilne postopke.
Martin Kaiser je bil višji raziskovalni tehnik v RCA laboratorijih v Princetonu. Delal je s so-izumitelji televizije, kot sta dr.Morton in dr. Zworykin, pa z dr. Rudyjem, izumiteljem konvertirane slike ali dr. Nergaardom, ki je spremenil radar v preprost uporaben predmet.
Največ se je ukvarjal s sistemom infrardečih žarkov, polprevodniki in izhlapevanjem fosforja. Delal je tudi na satelitih Nimbus in Tiros. Veliko je tudi pisal. Kasneje je raziskoval še komunikacijo na frekvencah pod 10 Hz in študiral ionosfero. Kasneje je študiral in dobil diplomo še iz poslovodstva, postal glavni inženir pri Telerad Manufacturing in sodeloval pri razvijanju avtomatskega vodenja raket Atlas. Zatem je odprl svojo firmo in bil zmožen popraviti karkoli v zvezi z elektronskimi napravami. Izumil je tudi ultrazvočno napravo za odkrivanje napak v jeklu, in čez noč dobil več kot 50 strank, a po naključju je opazil plakat za vojaško obveščevalno službo in njegovo življenje seje za vedno spremenilo.Zanje je najprej popravljal pokvarjene naprave, potem pa ponudil po nižjih cenah tudi svoje izumiteljsko delo, ko je videl, koliko vojska plačuje za takšne reči. Zanje je izdelal več kot 100 naprav in pripomočkov, razne ojačevalce, detektorje, odčitovalce telefonskih signalov in vrsto transmisijskih naprav. Nazadnje je postal še predavatelj, tudi za tuje vlade. V času vietnamske vojne je deloval kot specialist za odkrivanje bomb. Postal je znan in spoštovan. FBI ga je prijela, ko je vohunil za CIO in postavljal mikrofone.
Njegov bungalov je napolnjen z napravami in knjigami ter priročniki, od vrha do tal. Po eni liniji se pogovarja z IRO, na drugi pokliče SAS. Za obe strani izdeluje nove naprave. V obveščevalni in proti obveščevalni je delal od šestdesetih in Beanova usoda mu je zelo blizu. Gre predvsem za zaščito človekovih pravic. Kako izgleda? Scott pravi, kot vodoinštalater.
Steve Uhrig pa je ustanovitelj in predsednik multinacionalne firme, ki izdeluje elektronske naprave za nadzor in zbiranje podatkov za številne vladne agencije. Za elektroniko se je zanimal že kot otrok. Bil je tudi radio amater. Še danes je član številnih društev in organizacij, ki so kakorkoli povezane z radiom ali elektroniko. Tudi v zvezi z industrijskim vohunjenjem in protiobveščevalnimi dejavnostmi. Napisal je tudi več kot 300 člankov o elektronskem nadzoru in obveščevalnih operacijah, številni so postali obvezno čtivo za študente, v določenih vladnih obveščevalnih agencijah.
Svojo firmo je odprl že leta 1972, ko je bil še v gimnaziji in se ukvarjal z drobnimi nadzornimi in komunikacijskimi projekti za lokalno policijo. Nato je vstopil v državno službo in sodeloval v vladnih operacijah, kjer je bila potrebna elektronska podpora. V osemdesetih se je ponovno posvetil le svoji firmi, saj je dobavljal opremo že 10 deželam in nudil usluge več kot 40 vladam v tujini. Postavil je svetovne standarde v elektronskem nadzoru in zbiranju podatkov, predvsem v zvezi s terorizmom in pri najnovejših dosežkih na področju varovanja tako ljudi kot dobrin. Je tudi specialist za video prenos in odkrivanje izvora signalov ter za prestrezanje le-teh. V filmu celo nastopi, v trgovini, kjer Hackman kot Brill nabavlja opremo za nadzorovanje. Ko je prvič prebral scenarij, se mu je zdelo, da je vse, kar govori o elektroniki, pravi dolgčas. ?Tako sva z Martinom popravljala vsak osnutek posebej, tako da je zdaj film precej dinamičen. Ni nujno, da te nekdo nadzoruje, a informacija je moč in nadzor?, trdi Uhrig.
Kako izgleda? Scott pravi, kot vodoinštalater.

Produkcija:

Vedno me je privlačilo vprašanje o naši zasebnosti. Z današnjo tehnologijo je vse mogoče in celo verjetno. Bojim se, da se ljudje sploh ne zavedajo, kako krhka je posameznikova zasebnost. Seveda pa obstaja še druga stran: zavarovati moramo svoje meje in državljane. SDV je bila zelo učinkovita pri pravočasnem odkrivanju terorističnih napadov in iskanju krivcev za bombne napade, ki so zadnje čase vse bolj pogosti. Bruckheimer je poslal prvi osnutek režiserju Tonyju Scottu že pred leti. Scotta je tema sicer zanimala, a je režijo odklonil. Producent se ni dal odgnati in Scott je nazadnje le privolil. Tako je film Državni sovražnik njun peti skupni projekt. Skrivnost njunega uspeha je v njunih nasprotujočih si značajih. Vsak vleče na svojo stran, nekje na sredini pa se vendarle srečata. Bruckheimer zna zavzeti objektiven pogled na filmski projekt, je neverjetno sistematičen in tako njegovi uspehi niso nobeno naključje.
Tony Scott je po svoje želel posneti film, ki bi bil po vsebini izzivajoč, nekaj vznemirljivega, z vsebino, ki bo nekaj povedala in s temo, ki bo imela osebne posledice. Kaj boljšega kot film o SDV-ju. Scott: "Vedno me je fascinirala misel o nadzoru z velike oddaljenosti, nekje v atmosferi in bil sem velik občudovalec filmov Trije kondorjevi dnevi ter Prisluškovanje. Tudi sam sem želel posneti nekaj podobnega. Pokazati ljudem, kaj se danes v svetu dogaja. Kompleksne možnosti nadzora danes niso le vprašanje Združenih držav, ampak se to lahko dogaja kjerkoli."
Tehnologija, ki je dosegljiva ali ti jo pokažejo, ni tista, ki jo danes tudi uporabljajo! Will Smith je fasciniran s tehnologijo, ki jo imajo na voljo v filmu. Tudi vsa glasba, ki jo je posnel na svojem zadnjem albumu je rezultat MIDI-ja. Doma s sinom ves čas delata na računalniku. vendar, "kar sem videl v prostorih CIE je nekaj čisto drugega. Tako mi je še bolj jasno, kako je z našo zasebnostjo. Samo če odpreš usta, te nekdo že lahko posname, če greš v kakšen prostor ali izstopiš iz njega, te posname kamera, tvoje življenje imajo lahko pod nadzorom ves čas in to se je zgodilu Deanu, ki ga igram v filmu. Uničili so ga. Njegovo ime, ženi so vcepili dvom s pomočjo slik, dajali lažne informacije delodajalcu in razposlali dezinformacije medijem."
"Resnično zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je vse, kar vidimo v filmu, staro že 10, 15 let. Reči, ki jih imajo v arhivih računalniki, ki zapišejo, kaj tipkaš, le po zvoku, kamere, ki so v zobotrebcu in še kaj, kar danes sploh več ne uporabljajo!"
Po drugi strani vemo, kaj vse se dogaja z Internetom, vdori v zaupne informacije, bančne račune, formule za atomske bombe itn. Pa spet, vse te globalne informacije pomagajo širiti obzorja in pospešujejo naše dozorevanje.
"Največje presenečenje pa je pogled na uslužbence CIE. Sami "otroci", kot bi tam delali študentje z UCLE. Naša predstava o starih in plešastih agentih je popolnoma zastarela, to so mladi ljudje, ki se spoznajo na najnovejšo tehnologijo in na delo s super računalniki. Celo šefi oddelkov nimajo več kot 35, 40 let", pripoveduje režiser.
Marconi je prepričan, da lahko z moderno tehnologijo vsakdo manipulira v svojo korist in uniči drugega. Tudi v politiki je danes tako, da si kriv, dokler ne dokažeš, da si nedolžen.
Prav dejstvo, da lahko z nekaj podatki, z dodatki laži in pismom medijem, uničiš človekovo kariero, je bila vodilna misel pri kreiranju kompleksnega glavnega lika. Da se postaviš po robu tako dobro organizirani obveščevalni službi, ki ima na voljo ogromno ljudi in najsodobnejšo tehnologijo, kot je SDV, moraš biti najbrž nor. Vendar pa jih je moč tudi premagati: kako? Enako kot so Vietnamci premagali ameriško vojsko ? z gverilo. To storita tudi Dean in Brill, nastavita jim past in se rešita.?

Igralci:

WILL SMITH - advokat Robert Clayton Dean
Ne samo, da je dober pevec, da je zablestel kot raper, da je pred kratkim osnoval skupaj z Jamesom Lasseterjem producentsko hišo Overbrook Entertainment, s pomočjo katere bo lahko snemal filme in plošče, ampak je tudi dober igralec. Naravni komik, ki se je moral za vlogo Beana zelo potruditi. Zaslovel je v filmu Možje v črnem, filmu, ki se je uvrstil med 10 najbolj gledanih vseh časov, kot tudi Dan neodvisnoti, v katerem ga prav tako lahko vidimo. Še pred tem je igral v Slabih fantih, veliki uspešnici iz leta 95. S filmom Six Degrees of Separation se je uvrstil celo med Oskarjeve nominirance.
Prvo ploščo je posnel še v gimnaziji in tako začel svojo pevsko kariero. Na televiziji je igral v Princu z Bel Aira, komediji, ki jo je zanj napisal Quincy Jones, in požel velikanski uspeh.

GENE HACKMAN - Brill Drugega igralca si v tej vlogi sploh ni mogoče zamisliti. Ne le zato, ker je s svojimi leti predstavnik določene tehnologije, ampak tudi zato, ker je s svojimi preteklimi vlogami in svojo igro v vlogi Brilla res verodostojen. Pod Scottovo režijo je že igral v filmu Škrlatna plima (Crimson Tide). Dvakrat je dobil Oskarja, za Francosko zvezo in za Neoproščeno (Unforgiven). Igral je v številnih uspešnicah, tako v umetniškem kot komecialnem smislu, spomnimo se nekaterih: Mississippi Burning, Bonnie and Clyde, Za vsako ceno (Extreme Measures), Kdo bo koga (Get Shorty), Hitri in mrtvi (The Quick and The Dead), Firma (The Firm), Under Fire, Wyatt Earp, No way Out, Reds, The Conversation, Scarecrow. Oče je delal pri časopisu. Pri 16 se je Hackman prijavil v mornarico in postal radio operater. S tem znanjem je potem delal na različnih manjših radijskih in televizijskih postajah. Slučajno se je znašel na zahodni obali in se vpisal v Pasadena Playhouse. Prvo veliko gledališko vlogo je odigral na Broadwayu s Sandy Dennis, v zelo uspešni komediji Any Wednesday. Prvo filmsko vlogo pa je imel ob Warrenu Beattyju, v filmu Lilith. Ko ne dela, slika, pilotira, dirka z avti in zbira filme. Prav gotovo je eden najbolj nadarjenih in iskanih igralcev svoje generacije.

JON VOIGHT - Thomas Brian Raynolds
Odraščal je v Yonkersu, državi New York. V Washingtonu je zaključil katoliško univerzo in dobil diplomo za gledališko scenografijo. Vrnil se je v New York in pričel študirati igro pod vodstvom legendarne Sandy Meisner. Pri 22 je prvič nastopil v muziklu O, Oysters, na off-Broadwayu. Kasneje istega leta je že vstopil kot zamenjava v veliko uspešnico The Sound of Music. V drami je prvič nastopil v Pogledu z mostu, ob Robertu Duvallu, leta l965. Sledile so velike predstave in nagrade, dokler ni igral V Viharju v San Diegu. V Kaliforniji se je pričel intenzivneje zanimati za film, se pojavljal v televizijskih serijah, dokler ni zaigral v Polnočnem kavboju in se uvrstil med nominirance za nagrado Akademije. Sledili so uspehi kot: Catch-22, Deliverance, The Odessa File, pa Tramvaj poželenja in Hamlet v gledališču.
Coming Home mu je prinesel Oskarja, za vlogo paraplegika, ki se vrne iz Vietnama. Sledili so: The Champ, pa Looking to Get Out, ki ga je sam financiral in napisal scenarij, kot tudi Table for Five. Spet je zablestel v filmu Pobegli vlak (Runaway Train) in bil že tretjič nomiran za Oskarja. Zadnja leta je igral v filmih Coppole, Oliverja Stonea, in ponovno z Boormanom v Generalu.

Režija:

TONY SCOTT - režiser
Karkoli posname postane uspešnica. Anglež, ki je študiral slikarstvo, in se v času postdiplomskega študija pričel zanimati za filmsko fotografijo. Zaslužil si je doktorat iz lepih umetnosti, ko je za Alberta Finneya posnel scenarij Loving Memory, ki ga je financiral British Film Institute. Leta 1973 sta z bratom Ridleyem ustanovila proizvodnjo hišo za reklamne filme, RSA. Dolga leta je bil Scott vodilni kreator na tem področju. Prejel je številne nagrade, tudi v Cannesu. V tem času je uspel posneti tri filme za televizijo, dva od njih dokumentarna, enega pa po zgodbi Henryja Jamesa. Leta 1983 je Scott pričel svojo bogato filmsko kariero z modernim vampirskim filmom Lakota.
Nato je sledil Top Gun in velikanski uspeh, ki je lansiral Toma Cruisa. Sledili so še: Beverly Hill Cops II, Revenge, Days of Thuder, True Romance. Ko je snemal Škrlatno plimo, za Bruckheimerja, sta se z bratom pogajala za odkup slavnih studijev Shepperton, kar se je februarja 95 tudi zgodilo v dobro številnih angleških filmov, ki so bili tam posneti, med njimi slavne Štiri poroke in pogreb. Scottov zadnji triler Oboževalec (The Fan), govori o baseballu, zdaj pa ga je pričelo zanimati še skalno plezanje, na ozadju katerega je posnel akcioner Oh, Baby Sky. Vse po resničnih dogodkih.
O Državnem sovražniku je še dodal: "Želim, da bi ljudje odhajali iz dvorane in se zamislili: Moj Bog, torej so tam zgoraj, vendarle so tam zunaj! Lahko storijo prav to, kar smo jim v filmu pokazali in celo več. Želel bi si, da bi si postavili vprašanje: Koliko je v tem filmu resnice? Želel bi, da jim to vprašanje ostane v glavah. Ja. Pa vendar, vse skupaj je le še en film za zabavo."