Kolosej
Film distribucije Fivia

Dragulj z Mississippija

komedija
DobrodošLi V DežElo "Morilcev, RazvratnežEv In Sladokuscev"
Na sporedu od: 1.7.1999, Kolosej Ljubljana
1h 58min / 118min
Scenarij: Anne Rapp
Režija: Robert Altman

O čem, o kom in kako teče zgodba…

V zakotnem mestecu Holly Springs v Mississippiju živi vdova Jewel Mae "Cookie" Orcutt. Stara se in iz dneva v dan bolj pogreša svojega pokojnega moža Bucka. Edini, ki ji vsak dan krajša čas, je črnec srednjih let Willis Richmond, ki tudi skrbi za njene poslovne zadeve. Živita na starem Cookijinem južnaškem posestvu; Cookie v vili, Willis v hišici za goste. Poleg Willisa, ki je pravzaprav njen edini iskreni prijatelj, je zelo navezana na uporniško, a ljubko pranečakinjo, 17-letno Emmo Duvall.

Naš zaplet se začne nekega večera, ko si nežna in skrbna duša Willis "sposodi" steklenico bourbona iz Theovega bara, da bi mu krajšala pot domov. Po tej pustolovščini se navkljub zgodnji jutranji uri odloči očistiti zbirko Buckovih pištol, kar se je že pred časom namenil storiti. Po nerodnosti zbudi Cookie, ki ne more zaspati, zato skuha kavo in s svojim prijateljem sede pred kamin, vleče pipo in obuja spomine na vse mogoče, tudi na eno od pušk. Par ni nič drugačen od mnogih podobnih parov, ki jih veže dolgoletno prijateljstvo: vsi imajo navado pripovedovati iste zgodbe vedno znova in znova.

V mestu živita še dve Cookijini sorodnici: nečakinji Camille Dixon in Emmina mati Cora Duvall. Le poredko jih ljudje vidijo govoriti; posebej Camille se svoje sorodnice sramuje, saj ne odobrava njenih čudaških navad, kakršna je kajenje pipe. Zdi se ji, da je črna ovca v družini. Cora, ki je šibke volje in brez lastnih načel, pa za preljubi mir raje v vsem potrdi strogi Camille. Le-ta je trenutno zelo zaposlena s pripravami na velikonočno cerkveno predstavo Salome Oscarja Wildea - v priredbi Camille Dixon, seveda. Glavno vlogo bo zaigrala nobena druga kot njena sestra Cora.
Dan pred veliko nočjo Willis poišče Cookie v njeni vili. Zdi se zelo zaposlena, ob tem tudi malce odmaknjena v svoje misli, oba pa sta zaskrbljena zaradi uporniškega obnašanja mlade Emme, ki ima navado, da se občasno za dalj časa odpelje v neznano s svojim razmajanim poltovornjakom. Willis ne opazi, da v vitrini z orožjem manjka majhna pištola z biseri okovanim kopitom. Odide kupit nekaj nujnih potrebščin, med njimi tudi steklenico bourbona, ki ga mora vrniti v Theov bar. Medtem vidimo Cookie, kako vstane od pisalne mize, se še zadnjič ozre po svoji hiši, posestvu, svojem življenju, in se umakne v spalnico. Pripravljena je, da se pridruži ljubljenemu možu Bucku; odpre predalnik, vzame ven majhno pištolo s kopitom, obloženim z biseri, in se ustreli v glavo.
Willis je medtem dobre volje na svojem vsakdanjem obhodu. Najprej se ustavi v Mannyjevi ribarnici na debelo in garaži. Od someščanov izve razveseljivo novico, da se je v mesto z enega od dolgih potepov vrnila Emma. Najde jo, ko poznavalsko čisti zajetnega soma in ji ponudi svojo pomoč. Emma mu pove, da je živela kar v avtu, da pa se bo, na Mannyjevo veliko veselje, preselila v enega od njegovih bivalnih vagonov. Willis jo vabi, naj pride na velikonočno večerjo, saj bo na jedilniku "divji puran" (ta znamka bourbona je obema najljubša). Ob tej poslastici izzvenijo som in enčilade, ki jih zna Willis tako mojstrsko pripraviti, nekako vsakdanje in brez posebnega čara.
Na predvečer predstave, ko se ji že močno mudi na generalko, Camille prihiti v Cookijino hišo po svojo skledo za sadne solate. Zazdi se ji, da nekaj ni v redu, zato se vzpne v zgornje nadstropje in najde mrtvo Cookie. Na tleh poleg postelje, na kateri leži zdaj z vsemi in z vsem spravljena Cookie, odkrije poslovilno pismo, namenjeno Willisu. V trenutku, ko bere ganljive poslovilne besede svoje tete, vstopi Cora. Camille pismo ročno (ali ustno, če hočete) uniči in poskrbi, da je vse v hiši videti, kot da gre za roparski vlom.

OH, PREPRIČANA SEM, GOSPOD. BOLJ, KOT SEM BILA KDAJKOLI PREPRIČANA O ČEMERKOLI V SVOJEM ŽIVLJENJU. MOJO TETO JEWEL SO UMORILI. KAR VPRAŠAJTE CAMILLE. ONA ŽE VE.

-Cora Duvall-


Zdaj šele vidimo, kako brezmejen je Camillin vpliv na sestro, saj jo prepriča, da je samomor prevelika sramota, da bi si jo nakopal nekdo iz njune družine in tako očrnil še vse druge. Ne, zagotovo gre za rop in umor!

KJE PA! TO JE PREZGODAJ ZA WILLISA.
WILLIS JE ODGOVOREN ČLOVEK. NIKOLI IN
NIKDAR NE PIJE PRED TOMOM BROKAWOM.

-Theo-


Preiskava, ki sledi, se bolj ali manj dotakne večine meščanov, Willis pa postane glavni osumljenec. Krajevni preiskovalci in prišleki poskušajo modro uskladiti familiarnosti in prijateljske vezi z objektivnostjo policijskega dela in tako razkrivajo neverjetna dejstva o medsebojno tesno povezanih prebivalcih tega južnaškega mesteca in metodično in načrtno krojijo usodo Cookijine zapuščine.

O režiserju in njegovi "zapuščini"

Robert Altman je režiser s toliko različnimi obrazi, da se včasih zdi, da ne gre za enega in istega človeka. Lotil se je že vseh žanrov in jih obdelal z njemu lastno maniro in veličino. S filmom McCabe in gospa Miller je obdelal vestern, z detektivko The Long Goodbye se je poklonil črnim kriminalkam. Satira je bogatejša z njegovima Igralcem in Kratkimi zgodbami. Na svojstven način je s filmi M*A*S*H in California Split obdelal moško prijateljstvo, žensko pa z Images, Three Women in s Come Back To the Five and Dime, Jimmy Dean, Jimmy Dean. Na filmsko platno je postavil popularnega junaka stripov Popaja, z Nashvilleom pa je postavil spomenik ameriškemu musicalu. Tokrat se je lotil zapletenih medčloveških odnosov in družinskih vezi v južnaško gotski komediji manir Dragulj z Mississippija, ki se ponaša z bogato in široko paleto igralcev, neprecenljivo glasbeno podlago, ki je tokrat blues, in z enkratnim in nikjer ponovljenim načinom pripovedi, ki je konec koncev lasten samo njemu. Po južnaško soparnem in skrivnostnem vzdušju, ki ga film diha, bi ga lahko primerjali le z odličnim Vrtom dobrega in zla Clinta Eastwooda. Altman je začel svojo filmsko kariero v rodnem Kansas Cityju, kjer je režiral dokumentarne filme za Calvin Company. Njegov prvi celovečerec je bila najstniška drama The Delinquents. Kmalu za njo se je lotil dokumentarca The James Dean Story. Več let je delal kot televizijski režiser pri serijah Alfred Hitchcock predstavlja, Milijonar, The Roaring Twenties, Bonanza, Combat in drugih. Leta 1964 je zrežiral svoj drugi film Nightmare in Chicago, o treh dneh iz življenja serijskega morilca.
Sledila sta mu napeta vesoljska drama Countdown z Jamesom Caanom in Robertom Duvallom, in odlični triler That Cold Day in the Park (1969). Leta 1970 pa je s črno komedijo M*A*S*H dosegel mednarodni uspeh in osvojil zlato palmo na festivalu v Cannesu. Še istega leta mu je sledil Brewster McCloud, leto pozneje pa je na inventiven način znova odkril vestern z McCabeom in gospo Miller, ki se ponaša z drug drugega prevpijočimi dialogi, z njemu značilno fotografijo, s pesmimi Leonarda Cohena in z zgodbo, ki se plete okrog stavbe kurbišča na zadnji postaji pred necivilizirano divjino. Leta 1973 se je na "altmanovski" način lotil mojstra detektivk Raymonda Chandlerja v The Long Goodbye.
Pri kritikih zelo cenjena je njegova verzija znanega They Live By Night - Thieves Like Us - iz leta 1974, za katerega je Altman tudi sodeloval pri pisanju scenarija. Najbolj poznan pa je gotovo po svojih raziskovanjih ženskega pogleda in doživljanja sveta v Images (1972) in Three Women (1977). V mnogih pogledih nenavadna, a hkrati vsestranska, je njegova ekranizacija biografije Williama F. Codyja, imenovanega Buffalo Bill, ki ga je v zahodnjaški drami Buffalo Bill in Indijanci zaigral Paul Newman.
V Nashvillu (1975) pa se je prvič lotil filmskega eksperimenta z več zgodbami, ki jih številčna in močna igralska zasedba poveže v eno samo logično dogajanje na platnu. Ta recept je uporabil tudi v filmih The Wedding, v satiri Igralec (1992), v Kratkih zgodbah (1993) in v jedki komični satiri mondenega sveta Pret-A-Porter (1994).
Robert Altman je svoj pečat dodal tudi filmskim priredbam gledaliških del. Med njimi je uspešna priredba priljubljene igre Sam Sheparda Fool For Love, pa farse Christopherja Duranga Beyond Therapy, televizijskega filma po drami Harolda Pinterja Soba z Johnom Travolto in Tomom Contijem v glavnih vlogah, The Dumbwaiter z Lindo Hunt in Annie Lenox, in ne nazadnje tudi The Caine Mutiny Court-Martial Hermana Wouka z Ericom Bogosianom, Jeffom Danielsom, Petrom Gallagherjem in Michaelom Murphyjem. Za TV serijo Tanner "88 je dobil nagrado emmy.
Če ni režiral, je z veseljem deloval kot producent zanimivih filmskih projektov. Pod svoje okrilje je vzel Welcome to L.A. Alana Rudolpha, Remember My Name, Mrs. Parker and the Vicious Circle, Afterglow in The Late Show Roberta Bentona.
Treba pa je omeniti tudi njegov doprinos h glasbi, ki ni omejena le na tisto v njegovih filmih in ki je, resnici na ljubo, segla do največjega števila poslušalcev. Malokdo je seznanjen z njegovim soavtorstvom country glasbenega hita Black Sheep of the Family, ki ga je napisal s skupino Gingerbread Man in Dannyjem Darstom, stranskim igralcem v Dragulju z Mississippija.

O igralcih…

Ostarelo vdovo, ikono domačega mesteca in hkrati priljubljeno temo za obrekovanje, Jewel Mae "Cookie" Orcutt, je zaigrala legenda filma, gledališča in televizije, Patricia Neal. Študirala je dramsko igro na Northwestern University in do leta 1946, ko je debitirala na Broadwayju, delala kot manekenka in fotomodel. Po izrednem uspehu igre Another Part of the Forest, je previč zaigrala pred kamerami leta 1949 v filmu John Loves Mary. Sledile so vloge v filmih The Fountainhead, It"s a Great Feeling, Bright Leaf, Three Secrets, The Breaking Point, The Day the Earth Stood Still, Washington Story in še nekaterih drugih. Po poroki z britanskim pisateljem Roaldom Dahlom se je preselila v London in za več let opustila igralstvo. Leta 1957 pa se je zmagoslavno vrnila z vlogo v A Face In the Crowd in klasični mojstrovini Zajtrk pri Tiffanyju. Nepozabna je predvsem po vlogi v drami Hud.
Glenn Close (Camille Dixon) prav tako ni potrebno posebej predstavljati. Poskusila se je v raznovrstnih vlogah in bila v vseh vsaj popolna, če že ne neponovljiva. Gotovo so vrhunci njene zbirke spletkarska markiza v Nevarnih razmerjih Stephena Frearsa, odvetnica v precepu v trilerju The Jagged Edge, maščevalna ljubica v Usodni privlačnosti Adriana Lynea, nesrečna bogatašinja v Reversal of Fortune Barbeta Schroederja, zoprna in zlobna Krutela deVil v 101 dalmatincu, nevrotična prva dama v odštekanem Mars napada! Tima Burtona in še mnoge druge.

PONOS. DRUŽINSKI PONOS JE NAD V SEM.

-Camille Dixon-


V zadnjem letniku kolidža William and Mary so jo odkrili lovci na talente Phoenix Theatreain ji ponudili igranje za celo sezono v treh igrah: Love For Love, The Member of the Wedding in Rules of the Game. Po tej izkušnji je gostovala v skoraj vseh najbolj znanih gledališčih po Ameriki v vlogah od Kralja Leara do Tramvaja, imenovanega Poželenje. Za izredno upodobitev Norme Desmond v gledališki priredbi musicala Andrewa Lloyda Webbra Sunset Bulevard je prejela nagrado Drama-Loque. Za vlogo in producentsko delo pri televizijskem filmu Something About Mary je bila nominirana za nagrado emmy, za Sarah, Plain and Tall pa za emmy in zlati globus. Ob vsem tem je našla energijo in čas, da je posojala svoj pripovedni in glasovni talent televizijskim dokumentarcem (na primer Ana Frank Remembered).

Julianne Moore (Cora Duvall) smo v Sloveniji zadnjič videli kot ekscentrično umetnico v Velikem Lebowskem bratov Coen. Julianne je večinoma zvesta manjšim neodvisnim projektom, v katerih je ustvarila svoje najpomembnejše vloge: Jeleno v Vanya On 42nd Street Louisa Malla, fotografinjo Doro Maar v Življenju s Picassom Jamesa Ivoryja, materinsko porno zvezdo v Boogie Nights, za katero je bila nominirana za oskarja. Od časa do časa pa se ni branila vlog v velikih uspešnicah. Ob Sylvestru Stalloneu in Antoniu Banderasu je nastopila v Morilcih, ob Jeffu Goldblumu v Spielbergovem Izgubljenem svetu, pa v Roki, ki ziblje zibko, Beguncu in še nekaterih. Kmalu jo bomo videli v Idealnem soprogu (An Ideal Husband) z Rupertom Everettom, Minnie Driver in Gabrielom Byrneom.

Kdo bi pozabil Neda Beattyja (Lester Boyle) iz kultne Odrešitve Johna Boormana?

NE, WILLIS ZAGOTOVO NI USTRELIL COOKIE.
VEM, KER HODIM RIBARIT Z NJIM.

-Lester Boyle-


Po tej vlogi so začele ponudbe kar deževati. Čeprav se je prej dolga leta udinjal v gledališču, med drugim kar osem let v prestižnem Arena Stage Company v Washingtonu, mu pred kamere ni bilo težko prestopiti. Do zdaj se je pojavil v več kot 50 filmih. Za vlogo v Mreži je bil nominiran za najboljšo stransko vlogo. Z Robertom Altmanom se poznata že vse od Nashvilla dalje, v katerem mu je zaupal eno od vlog. nepozaben je bil v Supermanu in v Vseh predsednikovih možeh. Za vlogo v subtilnem Hear My Song je bil nominiran za zlati globus, videli pa smo ga tudi v Prelude To a Kiss, Just Cause s Seanom Conneryjem, He"s Got Game Spikea Leeja in mnogih drugih. Po Dragulju… se je poskusil z Eddiejem Murphyjem v filmu Life Teda Demmea in v neodvisnem filmu Spring Forward.
Charles S. Dutton (Willis Richland) je diplomiral na Townson State University in kmalu zatem postal aktiven član gledališča Baltimore Theater, kjer je zaigral v delih The Great White Hope, Of Mice and Men in v Man With Bags Eugenea Ionescuja. Sprejeli so ga na Yale Drama School. Med njegovimi filmskimi vlogami so pomembnejše v Get On the Bus Spikea Leeja, Čas za ubijanje Joela Schumacherja, Osmem potniku 3 Davida Fincherja, Mississippi Masala, Surviving the Game in drugih.

V družbi tako cenjenih in prekaljenih igralskih kolegov sta se, po igri sodeč, odlično počutila predstavnika mlade ameriške generacije igralcev Liv Tyler (Emma Duvall) in Chris O'Donnell (Jason Brown). Liv Tyler, slavna hči še bolj slavnega očeta Stevea Tylerja, pevca skupine Aerosmith, je zaigrala v nekaterih pomembnih neodvisnih filmih, kot so: Heavy Jamesa Mangolda, ki je bil leta 1995 zelo opažen na festivalu v Sundanceu, v Pleše sama Bernarda Bertoluccija in v Inventing the Abbotts Pata O'Connorja. Michael Bay jo je prepričal, da je zaigrala v njegovem megahitu Armageddon ob Bruceu Willisu in Benu Afflecku, za katerega je njen oče napisal, poleg drugih, tudi naslovno pesem I Don't Wanna Miss a Thing, ki je filmu še dodatno zagotovila izreden obisk širom po svetu. Kmalu jo bomo videli v akcijsko pustolovski komediji Plunkett & MacLane Jakea Scotta in v Onjeginu z Ralphom Fiennesom v režiji Marthe Fiennes.

Chris O'Donnell, Emmin strastni ljubimec, je debitiral kot uporniški sin Jessice Lange v priznanem Men Don't Leave. Takoj za njim se je pojavil v opazni cameo vlogi v priljubljenih Ocvrtih zelenih paradižnikih Jona Avneta. Bil je nominiran za zlati globus za vlogo ob Alu Pacinu v Vonju po ženski Martina Bresta. Zaigral je D'Artagnana v "mlajši" verziji Treh mušketirjev in se za romantično komedijo Circle of Friends izvrstno naučil irskega narečja. Bil je odličen v Nori ljubezni ob Drew Barrymore in v drami The Chamber ob Geneu Hackmanu. Zaigral je še v In Love and War sira Richarda Attenborougha, School Ties, Batmanu in Robin in drugih.

Sodelovali so še...

Za Anne Rapp je Dragulj z Mississippija njen ognjeni krst kar se pisanja scenarijev tiče. Za sabo ima dolgo in uspešno kariero kot filmska producentka, saj je omogočila nastanek več neodvisnih filmov, na primer Zločinov srca, Tender Mercies in Zadnjega plesa Brucea Beresforda in pa Things Change, Oleana in House of Games Davida Mameta. Kot svetovalka pri scenarijih je sodelovala pri Barvi škrlatni Stevena Spielberga, Firmi in Havani Sidneyja Pollacka, Naključnem turistu, Ljubim te na smrt, Grand Canyonu in Wyattu Earpu Lawrencea Kasdana, in drugih. Pravkar končuje svoj drugi, povsem samostojni scenarij.

Kamero je vodil Toyomichi Kurita, ki je debitiral s kanadskim Blood Red Petra Mstersona. Proslavil se je s klasiko Pow Pow Highway in se potem ponovno pridružil Mastersonu pri filmu Convicts, ki mu je sledil Trouble in Mind Alana Rudolpha. S slednjim je sodeloval pri zadnjem filmu Afterglow. Znan je še po drami Rage in Harlem Billa Dukea.

Skladatelj David A. Stewart se že več kot dve desetletji uspešno uveljavlja kot pisec besedil, glasbenik, pevec in filmski, glasbeni in televizijski producent. Takoj po razpadu uspešne glasbene skupine Longdance leta 1977 se je pridružil Annie Lenox v duetu The Turists in za njo The Eurythmics. Njuni največji uspehi so Sweet Dreams, You Have Placed a Chill in My Heart in Don't Ask Me Why.
Sodeloval je z nekaterimi največjimi imeni sodobne glasbene scene Mickom Jaggerjem, Bobom Dylanom, Tomom Pettyjem, Alison Moyet, Brianom Ferryjem, Jonom Bon Jovijem in drugimi. Napisal ali produciral je glasbo za filme Ptič na žici, Ruthless People, The Ref, Beautiful Girls in še nekatere. Poskuša se tudi kot fotograf, saj je razstavljal v priznani galeriji Saatchi v Londonu in v muzeju Whitney.

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Bodi prvi in napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.