Kolosej
Film distribucije Fivia

Domovina junakov

akcijska vojna drama
Pravi pogum bodo morali pokazati doma
Na sporedu od: 5.7.2007, Kolosej Ljubljana
1h 45min / 105min
Leto: 2006
Država: ZDA, Maroko
Scenarij: Mark Friedman po zgodbi Irwina Winklerja
Režija: Irwin Winkler
Skupina vojakov se po vrnitvi iz Iraka skuša prilagoditi vsakdanjemu življenju, toda fizične in duševne rane jih postavijo pred velike preizkušnje. Vojaškega zdravnika Willa mučijo podobe vojakov, ki jih ni uspel rešiti, medtem ko na globoko nerazumevanje naleti tudi pri odraščajočem sinu. Mlada vojakinja Vanessa skuša kljub izgubi roke znova najti prostor in razumevanje v svoji družini, vojak Tommy pa ne more preboleti izgube najboljšega prijatelja. A nepredvidljiva usoda znova združi s tragičnimi izkušnjami zaznamovane vojake.

Zgodba

Domovina junakov je zgodba o štirih ameriških vojakih, ki se jim končuje službovanje v Iraku. Kmalu za tem, ko izvejo, da se bo njihova enota vrnila domov, se odpravijo na zadnjo humanitarno nalogo, in sicer morajo pospremiti konvoj z zdravili. Enota pade v zasedo in utrpi hude izgube. Ko se vrnejo v Združene države, v civilno življenje, se morajo spopasti s spomini iz mučne preteklosti.

To je njihova zgodba. Film o upanju in pogumu ter vplivu vojne na posameznika in ljudi okoli njega.

Produkcija

Domovina junakov je prvi veliki film, ki govori o vrnitvi ameriških vojakov iz iraške vojne. V tej vznemirljivi vojni drami se zelo različna skupina vojakov narodne garde vrne v mesto Spokane v državi Washington, potem ko so v Iraku padli v zasedo, ki jih povsem spremeni življenje.

Film iskreno in do potankosti obdela eno najvažnejših, vendar še dokaj prikritih tem v Ameriki - ne toliko o vojni, ampak bolj osebne izkušnje hrabrih mladih fantov in deklet, ki se v njej borijo. Čeprav se je iz vojne vrnilo že 150 tisoč veteranov, pa so vse do zdaj njihove nepozabne in ganljive zgodbe ostale skrite očem javnosti.

Winklerjev film razbija tabu temo in gledalce popelje na dramatično pot štirih vojakov, ki vsak zase bije trdo bitko s samim seboj. Skušajo se spet približati svojim bližnjim, prijateljem in življenju, ki so ga pustili za sabo, ko so se odpravili v vojno.

Zgodba se začne v jugovzhodnem Iraku, kjer je enota narodne garde pravkar prejela novico o demobilizaciji - končno se bodo vrnili v varno zavetje Spokanea. Toda ko odidejo na zadnjo humanitarno nalogo v sosednje mesto Al Hayy, se začne pravi pekel. Skupina pade v zasedo in sledi divja borba, iz katere nihče od njih ne odide nepoškodovan.

V Spokaneu vojaki še vedno niso prišli k sebi zaradi zasede - preganjajo jih lastni demoni, vsakodnevno ameriško življenje pa jim je vse bolj tuje. Doktor Will Marsh (Samuel L. Jackson), heroj, ki jih je v Iraku veliko rešil, se skuša vrniti v običajno družinsko življenje, toda kmalu spozna, da ga strahote vojne še vedno razjedajo. Nekoč izjemno samozavestna Vanessa Price (Jessica Biel) se vrne z rehabilitacije in je postavljena pred največji izziv v svojem življenju: kako biti mati samohranilka z eno roko. Vojak Timmy Yates (Brian Presley) se vrne domov brez svojega najboljšega prijatelja Jordana (Chad Michael Murray), Jamal Aiken (Curtis "50 Cent" Jackson) pa spozna, da ga je kratka, a smrtonosna bitka v Al Hayyu spremenila v zver.

Zamisel za film je Winkler dobil, ko je prebral članek o neverjetnih izkušnjah po vrnitvi veteranov iraške vojne - Winkler je vedel, da se o tej temi premalo oz. skoraj nič ne govori. In Winkler je hotel to spremeniti.

Igralci

Samuel L. Jackson (Will Marsh) Je eden najbolj delavnih igralcev v Hollywoodu. Njegovi filmi dosegajo neverjetne uspehe. Njegovi filmski dosežki vključujejo trilogijo Vojna zvezd, Neverjetne, v katerih je posodil glas Ledenemu, potem Coach Carter, In My Country, S.W.A.T. (Specialci), Ubila bom Billa 2, Basic, Trojni X 1 in 2. Videli ga bomo tudi v komediji The Man. Posnel je tudi dramo Freedomland, ki jo je režiral Joe Roth in v katerem z njim nastopa Julianne Moore.

Jackson je bil nominiran za oskarja in zlati globus za nastop v Šundu. Sprva je igral v gledališču, kot igralec na velikem platnu pa je debitiral s filmom Spikea Leeja Jungle Fever. Videli smo ga še v filmih True Romance (Prava stvar), Fresh, Juice, Shaft, Father and Sons, Jumpin' at the Boneyard, Patriot Games (Patriotske igre), White Sands (Bele peščine), Strictly Business, Goodfellas (Dobri fantje), Mo' Better Blues, School Daze, Do the Right Thing, Coming to America (Princ odkriva Ameriko), Sea of Love, Ragtime, Amos and Andrew, Hard Eight, Eve's Bayou, Shaft, Deep Blue Sea, The Red Violin, The Negotiator (Pogajalec), A Time to Kill (Čas za ubijanje), Jackie Brown, Rules of Engagement (Trenutek odločitve), Changing Lanes (Nevarna smer) z Benom Afflecom in v akcijskem trilerju Formula 51, ki ga je tudi produciral. Nazadnje smo ga lahko videli v Kačah na letalu.

Leta 2001 je z Bruceom Willisom nastopil v filmi Nezlomljivi, šest let prej pa v Umri pokončno brez oklevanja. Bil je izvršni producent filma Caveman's Valentine, v katerem je tudi nastopil. Leta 2000 je na deauvillskem filmskem festivalu prejel nagrado za življenjsko delo.

Jessica Biel (Vanessa Price) je ena najbolj iskanih mladih hollywoodskih igralk. Po velikih vlogah v filmih Blade: Trojica, Stealth in Elizabethtown, smo jo lahko videli tudi v The Illusionist, v katerem sta igrala tudi Edward Norton in Paul Giamatti.

Christina Ricci (Sarah Schivino) je ena najbolj cenjenih mladih hollywoodskih igralk. Zaradi njenih raznolikih in zahtevnih vlog je priznana tako med kritiki, kot tudi pri gledalcih. Ricci prav tako igra v filmu Black Snake Moan, kjer lahko vidimo tudi Samuela L. Jacksona.

Za svojo vlogo v filmu Pošast, v katerem je igrala tudi izvrstna Charlize Theron, je prejela številne nagrade, najbolj znana pa je po vlogi Wednesday Addams v filmih Družina Addams in The Addams Family Values. Igrala je še v filmih The Ice Storm, The Opposite of Sex, Buffalo 66, Pecker, Anything Else, Strah in groza v Las Vegasu, Brezglavi jezdec.

Brian Presley (Tommy Yates) igra v prihajajočem filmu Bordertown, ki je posnet po resnični zgodbi o študentu, ki ga ugrabi mehiški kult.

Igral je v prvem filmu lastne produkcije Guarding Eddy. Tri leta je igral v nanizanki Port Charles in je bil dvakrat nominiran za emmyja.

Režiser Irwin Winkler

Winklerjevi filmi so prejeli 4 nominacije za oskarja za najboljši film: Rocky, Pobesneli bik, Pravi fantje in Dobri fantje. Vse skupaj so njegovi filmi pobrali 12 oskarjev in 45 nominacij.

Režiral je še Night and the City, Mreža, At First Sight, Life As a House.

Komentarji

22.6. 2007 ob 16:07 zvezdica

Lahko rečem, da je tak film tudi poučen, ker praktično prikazuje kako se človek lahko spremeni, ko pride iz vojske oz. vojne domov. Film lepo predstavlja vojake in vojakinjo, ki pridejo domov, kjer jih še vedno spomini na pretekle dogodke precej psihološko uničuje... Na koncu se pač stvari postavijo na prava mesta... Mislim, da je takih filmov premalo. Priporočam ogled! (če pa imate radi vojskovanje potem vas bo film navdušil le prvih 15min ;) )

— boombastic
1.7. 2007 ob 17:46

Joj,bogi američani. Že spet bodo iz svojih vojakov delali junake. Kdo jih pa sili naj se bojujejo...

— Že spet
5.7. 2007 ob 19:31

Film je vsebinsko globok in super je ker je ameriski, anglescina je skoraj da drugi domaci jezik.

— strojan
8.7. 2007 ob 15:26

ZARADI 50CENTA SEM SI OGLEDAL TA FILM DRUGAČE MI NI VŠEČ. CURTIS"50CENT"JACKSO N JE MEGA COOL.

— ROBOT DORMEO
12.7. 2007 ob 22:02

2 min nazaj sm nehala gledat film Home of the brave (domovina junakov- nek podobnga) in je ful vc kkr sm prcakvala od filma. Film priporocam vseh ka vas vsaj malo zanima politika oz ste prot vojni v iraku, precej poudarka je tud na cloveski psihi. upam da bo vsec tistim ka ga boste gledal. aja pa da ne omenmo dobrih igralcev.

— xtina
21.7. 2007 ob 0:29 zvezdica

Film, ki ugasne že na začetku. Home of the Brave ga polomi že na začetku. Že med uvodno vojaško sekvenco v Iraku, ki traja premalo časa. Tako malo, da nam je vseeno za glavne junake in za travme, ki jih napadejo, ko pridejo domov. Le zakaj bi tarnali za izgubljeno roko Jessice Biel, če to isto Jessico Biel vidimo le za kakšne pol minutke. Le zakaj bi nas zanimala stiska Briana Presleyja, če si njegovega obraza med napadom na Irak še zapomnili nismo. Le zakaj bi nas presunil Curtis »50 Cent« Jackson, če ga je v filmu le za vzorec. In seveda, le zakaj bi sočustvovali z vojaškim zdravnikom Samuelom L. Jacksonom, če nam je bilo zanj malo mar že med vojno. Povedano drugače, pet minut vojne in sto minut njenih psihičnih posledic. Pet minut dobrega filma in sto minut dolgočasnih ter milijonkrat videnih posttravmatskih sindromov. Povedano še bolj drugače, premalo vojne za tako hude travme. Le film, ki mu idej zmanjka že na začetku in seveda film, ki nima pojma, kaj naj počne s Christino Ricci. Nič čudnega, da Bush svojih fantov še vedno ni umaknil iz Iraka.

— iztok gartner
3.2. 2008 ob 0:00

ful hud film.tak resničn je.lepo se mejte.čaoo

— igor
12.1. 2012 ob 16:36

Film je preprosto super. Vsem ga priporočam, da si ga ogledate.

— Maruša

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.