Kolosej
Film distribucije Ljubljanski kinematografi

Dokaz življenja

akcijski, triler
Na sporedu od: 22.3.2001, Kolosej Ljubljana
2h 15min / 135min
Scenarij: Tony Gilroy, William Prochnau, Thomas Hargrove
Režija: Taylor Hackford

Zgodba

Med napadom protivladnih sil na prestolnico Tecale, dežele v Andih, uporniki ugrabijo ameriškega inženirja Petra Bowmana, ki tam gradi jez. Ko izvejo, da je pomemben poslovnež, zahtevajo zanj tri milijone dolarjev odkupnine. Toda družba, za katero dela Peter, je na robu bankrota in nima denarja, da bi ga rešila, niti nima sklenjenega zavarovanja za takšne primere.

Petrova žena Alice najame profesionalnega pogajalca Terryja Thorna, po rodu Avstralca, ki je v zadnjih devetih letih rešil številne primere ugrabitev pomembnih oseb in pri doseganju svojih ciljev ne izbira sredstev. Po spodbudnem začetku pa se pogajanja ustavijo na mrtvi točki. Peter, ki je zaprt najprej v gverilskem taboru visoko v Andih, nato pa v nekem drugem taboru v amazonski džungli, trpi peklenske fizične in psihične muke. Samo znova odkrita ljubezen do Alice mu vliva voljo, da ne obupa.

Tudi Alice preživlja zaradi ugrabitve hud čustveni stres, toda pri njej se prepad, ki je zijal v njunem zakonu pred ugrabitvijo, začne zaradi tega še poglabljati. Alice s krivdo spoznava, da je vse bolj navezana na Terryja, ki je njen zaščitnik in edino upanje za njenega moža. Tudi Terry ne ostane ravnodušen do nje in si lahko samo nemočno očita čustva, ki si jih kot profesionalec ne bi smel dovoliti.

Ko pogajanja za Petrovo svobodo spet spodletijo, Terry skuje drzen načrt in se s pomočjo pogajalskega kolega Dina in treh visoko izurjenih plačancev poda v tvegano reševalno akcijo.

Ugrabitve kot velik posel

"V tujini ugrabijo ogromno poslovnežev na visokih položajih. Organizirane ugrabitve so postale velik posel. Posledično pa se je razcvetela tudi vzporedna dejavnost, dramatično reševanje ugrabljenih oseb iz skrivališč, ki pogosto vključuje nekdanje vohune in revolucionarje ter akcijo z blindiranimi avtomobili in helikopterji." -- iz članka Adventures In the Ransom Trade Williama Prochnaua, objavljenega v reviji Vanity Fair maja 1998

Po koncu hladne vojne, ko so se velike družbe začele širiti na tuje trge, so ugrabitve postale velik posel. Uporniške skupine, ki se ne morejo več zanašati na finančno pomoč nekdanjih komunističnih dežel, so našle drugačno pot do denarja. Svoje stroške pokrivajo z ugrabitvami in ogromnimi odkupninami, ki jih zahtevajo.

Družbe so zato začele uvajati za svoje visoke predstavnike zavarovanje za primer ugrabitve. Glede na raziskavo londonske zavarovalne družbe Control Risk, ki pokriva ugrabitve po vsem svetu, se zgodi največ ugrabitev v Kolumbiji, sledijo pa ji Mehika, Brazilija, Filipini, Pakistan, Združene države Amerike, Gvatemala, Rusija, Venezuela in Indija. Strokovnjaki svarijo, da so izsiljevalci postali pravi profesionalci in da so ugrabitve največji posel sodobnega časa.

Ljudje, ki delajo za tovrstne zavarovalne družbe, so običajno nekdanji agenti FBI, Interpola ali CIE. Zakaj? Ker se ne pogajajo s pravniki, ampak z gverilci, ki držijo v rokah strojnice. Ti specialisti dan za dnem spremljajo stanje po svetu ter obveščajo zavarovatelje in zavarovance, katera področja so najbolj nevarna in kakšni so tam zaščitni ukrepi proti ugrabitvam. Če kljub vsemu pride do ugrabitve, so vsak trenutek pripravljeni potovati, kamor je potrebno, se dogovarjati za odkupnino in med dolgotrajnim pogajanjem tolažiti družino žrtve.

Taylor Hackford meni: "Ta posel se je pojavil z razvojem svetovne ekonomije in naš film ponuja gledalcem enkratno priložnost, da ga prvič pobliže spoznajo."

Navdih za film

Novinar William Prochnau je po letu intenzivnega raziskovanja, v katerem je potoval med Evropo in Južno Ameriko, v članku Adventures In the Ransom Trade (Pustolovščine v trgovanju s talci) razkril bralcem revije Vanity Fair najnovejši posel obdobja po hladni vojni, ki se je razvil kot posledica rasti globalne ekonomije. Njegova zgodba je pritegnila tudi zanimanje režiserja in producenta Taylorja Hackforda ter njegovega kolega Tonyja Gilroya. Poleg članka je kot navdih za film služila še knjiga Long March to Freedom: Tom Hargrove"s Own Story of His Kidnapping by Colombian Narco-Guerillas (Dolga pot do svobode: Kako so me ugrabili kolumbijski narko-gverilci) Thomasa Hargrova.

Tony Gilroy je resnično zgodbo prelil v izvirni scenarij, nabit s čustvi in dramatičnostjo. "V tistem članku je tisoč filmov. Čeprav je Hargrovova zgodba odlična, sva se s Taylorjem soglasno odločila, da ne bova delala resnične zgodbe ali dokumentarne drame," pravi scenarist. Prav zato sta imela pri raziskovalnem delu precej manj težav kot Prochnau. Dobila sta veliko gradiva, seveda brez pravih imen in krajev, toda teh podatkov tudi nista potrebovala.

Naslov Dokaz življenja se je ponudil sam od sebe, saj je to termin, ki ga pogajalci neprestano uporabljajo. Potrebujejo pač dokaz, da je žrtev še vedno živa. Besedna zveza pa skriva v sebi še drugi pomen za tri glavne junake, ki so se znašli v življenjski krizi. Meg Ryan, ki je scenaristu tudi pomagala razviti svoj lik, pravi: "Junakinja, ki jo upodabljam, v krizi znova odkriva sama sebe. V tem je zame smisel naslova."

Lokacije

Pristne lokacije so veliko pripomogle k prepričljivosti filma. Filmsko ekipo in igralsko zasedbo so sestavljali pripadniki nič manj kot enaindvajsetih narodnosti.

Uvodni prizor, ki naj bi se dogajal v Čečeniji, so posneli na Poljskem, na zavarovanem vojaškem območju v bližini Poznana, upornike pa so igrali pravi Čečeni. Po devetih dnevih se je filmska ekipa preselila v Ekvador, eno najvarnejših južnoameriških držav, v osrčje Andov, kjer so našli najprimernejše kraje za upodobitev fiktivne dežele Tecale. Tu so imeli zaradi klimatskih razmer in visokih nadmorskih višin tudi največ težav. Ključne prizore s Terryjem Thornom pa so posneli v Londonu, kjer je skoncentriran velik del sodobne globalne ekonomije.

Pred kamero

Meg Ryan je bila že trikrat nominirana za zlati globus: prvič za vlogo Sally Albright v filmu Ko je Harry srečal Sally... režiserja Roba Reinerja in scenaristke Nore Ephron, drugič za Romanco v Seattlu, tretjič pa lani za romantično komedijo Čaka te pošta, v katerem je znova združila moči s Tomom Hanksom in režiserko Noro Ephron. Nazadnje je igrala z Diane Keaton, Liso Kudrow in Walterjem Matthauom v Hanging Up, prej pa smo jo videli še v filmih Hurlyburly, Mesto angelov, Sužnja ljubezni, Pravi pogum, Francoski poljub, I.Q., Ko moški ljubi žensko, Innerspace, D.O.A., Presidio, Joe Versus the Volcano, The Doors, Prelude to a Kiss, Flesh and Bone ter Restavracija.

Rodila se je v Fairfieldu v Connecticutu, v New Yorku je študirala novinarstvo, potem pa se je posvetila igralski karieri. Na velikem platnu je debitirala kot hčerka Candice Bergen v Rich and Famous ter prvič pritegnila pozornost gledalcev in kritikov z vlogo pilotove žene v uspešnici Top Gun.

Russell Crowe si je z vlogo v drami Prebujena vest Michaela Manna prislužil oskarjevsko nominacijo za glavno vlogo, nominacijo za zlati globus in več nagrad različnih združenj filmskih kritikov. Še večja priznanja je požel z lansko uspešnico Gladiator, ki je bila že nagrajena z zlatim globusom in je med najverjetnejšimi kandidati za oskarjevsko tekmo.

Pred tem je pritegnil pozornost z vlogo policaja v drami L.A. zaupno ter v komediji o hokeju z naslovom Mystery Alaska.

Rodil se je na Novi Zelandiji, odrasel pa je v Avstraliji. Avstralski filmski inštitut ga je nagradil s priznanji za izjemne igralske dosežke v filmih The Crossing, Proof in v kontroverznem Romper Stomper. Leta 1993 sta mu vlogi v filmih Romper Stomper in Hammers Over the Anvil na mednarodnem filmskem festivalu v Seattlu prinesli naziv najboljšega igralca.

Med vidnejše dosežke iz njegovega avstralskega obdobja spadajo še vloge v filmih The Sum of Us, Prisoners of the Sun, The Efficiency Expert, Love in Limbo, For the Moment, No Way Back in The Silver Brumby, filmska verzija klasičnega avstralskega otroškega romana.

Njegov ameriški filmski debut predstavlja vloga v vesternu Hitri in mrtvi (1995), kjer je nastopil ob Sharon Stone in Genu Hackmanu. Kmalu zatem smo ga videli v znanstveno fantastičnem trilerju Virtuosity, kjer je bil njegov soigralec Denzel Washington, ter v filmih Heaven's Burning, Breaking Up s Salmo Hayek in Rough Magic z Bridget Fonda.

Davida Morsa lahko trenutno vidimo v drami Plesalka v temi Larsa Von Trierja, pred tem pa je igral s Tomom Hanksom v filmu The Green Mile.

Na velikem platnu je debitiral v filmu Richarda Donnerja Inside Moves. Sean Penn ga je kot režiser postavil v svoji drami The Crossing Guard in Indian Runner. Zatem je Morse igral naslovno vlogo v neodvisnem filmu George B, ki je bil v tekmovalni konkurenci na festivalu v Sundanceu. Med drugim smo ga videli še v filmih Bait, Crazy in Alabama, Pogajalec, Stik, Alcatraz, Za vsako ceno, Poljub za lahko noč, 12 opic, Pobeg, Priden sinko, Desperate Hours ter Personal Foul.

Televizijska publika ga pozna iz drame St. Elsewhere, iz serije Big Wave Dave ter iz televizijskih filmov Murder: Live, Prototype, Shattered Vows, The Langoliers, When Dreams Come True, Six Against the Rock, A Cry in the Wild, Tecumseh: The Last Warrior, Cross of Fire, Brotherhood of the Rose, Miracle on I-990, Dead Ahead, Winnie in A Place at the Table.

Morse je tudi priznan in že večkrat nagrajen gledališki igralec.

David Caruso je pritegnil pozornost že s svojo prvo televizijsko vlogo v seriji NYPD Blue, ki mu je prinesla zlati globus in nominacijo za emmyja. Tudi na velikih platnih je od vsega začetka upodabljal močne like, kakršni so prestrašeni kadet v filmu Častnik in gentleman, psihopatski gangster v trilerju China Girl in neizprosni detektiv v drami Kralj New Yorka. Igral je še v filmih Pesjan in Glorija, Poljub smrti, Jade, Body Count, Cold Around The Heart ter Gold Coast.

V zadnjem času se je pojavil tudi v televizijski seriji Michael Hayes in v televizijskem filmu Deadlocked.

Rodil se je v newyorški četrti Queens, kjer je tudi odraščal, zdaj pa živi z družino v Los Angelesu.

Med številnimi filmi, v katerih je igrala PAMELA REED, so The Long Riders Walterja Hilla, Melvin & Howard, Young Doctors In Love Garryja Marshalla, Pot v vesolje, The Best Of Times, Clan Of The Cave Bear, Cadillac Man, Policaj iz vrtca, Passed Away, Junior, Santa Fe, Bean, Standing On Fishes.

Televizijski gledalci se je spomnijo iz serije Tanner '88, iz miniserije Hemingway ter iz filmov Deadly Whispers, Born Too Soon, Caroline, A Woman With A Past, Heart Of Steel, I Want To Live, Inmates, The Man Next Door.

Za kamero

Taylor Hackford je nazadnje navdušil filmske gledalce in kritike z dramo Hudičev advokat, v kateri blestita Al Pacino in Keanu Reeves, še prej pa z Dolores Claiborne, v kateri sta glavni vlogi odigrali Kathy Bates in Jennifer Jason Leigh. Po Dolores Claiborne se je lotil dopolnjevanja še neprikazanega dokumentarca o legendarnem boksarskem spopadu med Mohamedom Alijem in Georgeom Foremanom v Afriki; film When We Were Kings je postal uspešnica filmskega festivala v Sundanceu leta 1996, leta 1997 pa je bil nagrajen z oskarjem za najboljši igrani dokumentarec.

Kariero je začel pri losangeleški televizijski hiši KCET, za katero je posnel več nagrajenih dokumentarcev; kot raziskovalni novinar je za svoje delo prejel tudi dva emmyja. Leta 1979 je bil za svoj prvi kratki film Teenage Father nagrajen z oskarjem. Njegov prvi celovečerni film je bil The Idolmaker (1980). Že naslednji film, Častnik in gentleman (1982) z Richardom Gerom in Debro Winger, je bil nagrajen s petimi oskarjevskimi nominacijami in dvema oskarjema.

Pri vseh svojih naslednjih filmih je bil Hackford tako režiser kot producent. Posnel je še Against All Odds, White Nights, Everybody's All-American, Chuck Berry: Hail! Hail! Rock'n'Roll ter Blood In, Blood Out. Pod okriljem njegove producentske družbe New Visions Pictures so nastali filmi kot Dolga pot domov, Queens Logic, Smrtne misli in Defenseless. Kot producent je sodeloval tudi pri veliki uspešnici La Bamba.

Tony Gilroy, sin dramatika Franka D. Gilroya, Pulitzerjevega nagrajenca, je odraščal v državi New York. Preden je postal scenarist, je bil glasbenik. Napisal je scenarije za filme The Cutting Edge, For Better and For Worse, Dolores Claiborne, Bait, Za vsako ceno, Hudičev advokat in Armagedon.

Trenutno ustvarja scenarij za triler The Bourne Identity, v katerem bo igral Matt Damon.

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Bodi prvi in napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.