Čudoviti um

Čudoviti um, globoka drama o pravem rojenem geniju, je posnet po življenjski zgodbi matematika Johna Forbesa Nasha, ml. Privlačni in izjemno ekscentrični Nash je že na začetku kariere uspel priti do presenetljivega odkritja, kar mu je odprlo vrata do mednarodnega priznanja. A njegov bliskovit vzpon v intelektualno elito je drastično prekinila huda shizofrenija. Mnogi bi podlegli bolezni, a Nash se ji ni dal. S pomočjo vdane žene Alicie se je boril in po več desetletjih hudih naporov mu je uspelo premagati najhujše. Leta 1994 je prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo. John Nash še vedno dela in predava na Princetonu.

O zgodbi

Piše se leto 1947. John Forbes Nash, ml. (Russel Crowe) je prišel na Princeton na podiplomski študij matematike. Skrivnostni genij iz Zahodne Virginije ne prihaja iz družine, v kateri bi že rodovi pred njim študirali na Princetonu. Niti ne prihaja iz bogate družine, ki bi mu z denarjem lahko zagotovila šolanje. Le ena najbolj prestižnih štipendij, ki jo je dobil za podiplomski študij, kaže, da res spada na Princeton. A ne Nash ne Princeton se ne moreta zlahka prilagoditi drug drugemu.

Nash niti najmanj ne obvlada družabnih veščin, poleg tega pa ne hodi na predavanja. Obseden je z eno samo mislijo - najti izvirno idejo. Prepričan je, da bo edino tako kaj veljal.

Na matematičnem oddelku na Princetonu vlada huda tekmovalnost in nekateri Nashovi kolegi bi bili presrečni, če mlademu geniju ne bi uspelo. Nekega večera skupaj posedajo v baru in tam opazijo skupinico deklet, med njimi tudi izjemno vpadljivo in zapeljivo svetlolasko. Ko ob tem Nash opazuje, kako njegovi kolegi tekmujejo za lepotico, mu v glavo šine prava, izvirna zamisel.

Rezultat večernega zapeljevanja je njegova razprava o teoriji tekmovanja - matematiki konkurenčnosti, ki že prav predrzno spodbija dotlej veljavno doktrino Adama Smitha, očeta sodobne ekonomije. Od tega trenutka dalje Nashovo življenje teče v povsem drugi smeri.

Nash dobi službo kot raziskovalec in predavatelj na MIT (Massachusetts Institute of Technology), vendar z delom ni zadovoljen. Znanost je spremenila tok 2. svetovne vojne, zdaj, v času hladne vojne, pa želi Nash dati svoj prispevek k ameriškemu uspehu. Želja se mu uresniči, ko ga skrivnostni William Parcher (Ed Harris) rekrutira za strogo zaupno nalogo - dešifrirati mora sovražnikove kode.

Nash začne vneto delati za vlado, obenem pa še vedno predava na MIT. Tam spozna lepo in izjemno bistro Alicio Larde (Jennifer Connelly), študentko fizike, ki mu predstavi zanj povsem nov koncept, o katerem dotlej sploh ni razmišljal - ljubezen.

Poročita se, vendar ji ne more zaupati, kakšno delo mu je naložil Parcher. Delo, skrivnostne okoliščine in nevarnost, v kateri neprestano živi, zahtevajo svojo ceno. Diagnoza - paranoična shizofrenija.

Ljubeča Alicia se vsak dan bojuje, da bi ohranila ljubezen do človeka, s katerim se je poročila in se bori z močjo levinje, ki brani svojo družino. Ta njena vztrajnost in ljubezen spodbudita Nasha, da se začne boriti z boleznijo, ki je sicer neozdravljiva, poleg tega pa še degenerativna.

Nash si začenja zastavljati preprostejše naloge, ki pa jih je izjemno težko izpolniti. A z veliko volje mu uspe najti nekakšno svojo obliko "normalnosti", v kateri lahko dela, raziskuje, živi, ljubi in sprejema potrebne kompromise. Njegovo delo mu je leta 1994 prineslo Nobelovo nagrado za njegovo teorijo ravnovesja, ki je v tem času že postala temelj sodobne ekonomije.

O produkciji

Čudovita zgodba

Čudoviti um je življenjska zgodba nobelovca Johna Forbesa Nasha, ml. in temelji na knjigi Sylvie Nasar.

Prva zamisel, da bi posneli film, se je pojavila, ko je producent Brian Grazer v Vanity Fair prebral članek o Nashu. Najbolj presenetljivo in navdušujoče pri vsej zgodbi je bilo dejstvo, da se je Nash uspel kljub bolezni, ki je neozdravljiva in degenerativna, vrniti na delo in kasneje tudi osvojiti Nobelovo nagrado.

"To je zgodba o preživetju," pravi Grazer. "Všeč mi je bila tudi zato, ker pripoveduje o geniju in ga predstavlja v okoliščinah pristne konkurenčnosti."

Grazer je najel Akiva Goldsmana, da je napisal scenarij. Njegova starša, psihiater Tev Goldsman in priznana otroška psihologinja Mira Rothenberg sta ustanovila enega prvih ameriških skupinskih domov za otroke s čustvenimi motnjami. Akiva je tako rasel skupaj z otroki, ki so živeli v svojih malih iluzijah, izmišljenih svetovih in prividih, zato je dobro razumel, o čem pripoveduje zgodba.

Čudoviti um ni natančna biografija Nashovega življenja. Ustvarjalci filma so za osnovo res vzeli njegovo življenje, vendar so ga avtorsko in umetniško dopolnili in priredili, tako da je nazadnje nastala polresnična zgodba.

Za režijo tega projekta so se potegovali številni režiserji, a Grazer se je v predstavi, kako je zgodbo potrebno adaptirati za film, najbolje ujel z Ronom Howardom. V svojih videnjih sta bila povsem usklajena.

Grazer pojasnjuje: "Ron se je uspešno spoprijel z vsakim žanrom in v vseh svojih filmih dokazal, da zna mojstrsko ustvariti tridimenzionalne junake, kar je za ta film še posebno pomembno."

Pritegnila ju je tudi ljubezenska zgodba. Nashova zmaga ni le zmaga nad boleznijo. In ni le Nobelova nagrada. V njegovem življenju je kljub hudim preprekam in izjemno težavnim trenutkom zmagoslavno preživela, rasla in se razvijala tudi ljubezen med Johnom in Alicio. Življenjska zgodba Johna Nasha je zgodba o junaški zmagi. A prav tako junaška je zmaga njegove žene, ki ga je vsa leta bodrila in mu pomagala.

Alicia je lepotica, zelo pametna in John Nash jo izjemno privlači. A v zakonu z njim je dobila vse kaj drugega, kot je pričakovala. Življenje ji je prineslo hude preizkušnje, ki pa jih je z nadčloveško močjo prebrodila in premagala. Brez njene pomoči se verjetno Nash ne bi pobral. Zato je Alicia enakovredna junakinja zgodbe kot John.

Kdo bo genij?

Čudoviti um je pred kamerami združil pestro ekipo igralcev - velike zvezde, priznane filmske veterane in nadobudne debitante. Russel Crowe je dobil vlogo Johna Nasha še preden se je proslavil z Gladiatorjem. Grazer ga je želel v ekipi, ker ima Crowe neverjetno sposobnost neverbalne komunikacije, to pa je za vlogo Johna Nasha najpomembnejše. Crowa so navdušili predvsem preobrati v scenariju in možnost, da bolezen, ki se jo sodobni svet še vedno sramuje, pokaže v človeški luči. Hotel je gledalcem prikazati, da so shizofrenični bolniki enaki, kot kateri koli drugi bolniki. Tako kot ostali ljudje se zaljubljajo, imajo otroke, živijo, želijo uspeti.

Za vlogo Nashove žene Alicie so že od začetka želeli Jennifer Connelly, ki je z Grazerjem in Howardom sodelovala že v filmu Inventing the Abbotts. Med njo in Crowom se je pred kamero razvila točno tista kemija, ki so jo ustvarjalci filma želeli pokazati.

Ed Harris je z Grazerjem in Howardom sodeloval pri filmu Apollo 13, ki mu je prinesel tudi nominacijo za oskarja. Harris je po Howardovem mnenju ravno prav skrivnosten, da je lahko upodobil Nashovega šefa z ministrstva za obrambo, Williama Parcherja.

Dan pred začetkom snemanja, sta bila oba, Russel Crowe in Ed Harris na podelitvi oskarjev - oba nominirana za glavno vlogo. "To ravno ni najboljši začetek prijateljstva," se šali Crowe, ki je nazadnje dobil nagrado, "a Ed je pravi kavalir in ne kuha zamere."

Snemanje

Filmski ustvarjalci so poskušali ohraniti kar največ avtentičnosti, čeprav je zgodba malce prirejena. Da bi bila čim bolj realistična, so se odločili, da bodo film snemali po vrsti, prizor za prizorom, kakor si sledijo v filmu. To se izjemno redka praksa, saj je težko organizirati snemanja na eni lokaciji desetkrat v različnih terminih. Vendar pa je ta pristop pomagal igralcem, da so se še bolj vživeli v svoje vloge, se spreminjali in rasli skupaj s svojimi liki skozi vse snemanje. V treh mesecih snemanja so preživeli celo življenje in se pri tem postarali za 40 let.

Pred začetkom snemanja so imeli igralci dva tedna vaj. Takrat se jim je pridružil tudi pravi John Nash, ki jim je predaval o svojem delu, filmska ekipa pa je lahko natančno preštudirala Nashovo vedenje pred tablo, njegovo mimiko in do neke mere je celo začela razumevati njegovo delo.

Ves čas snemanja je bil z ekipo tudi profesor matematike Dave Bayer, ki je kot pes čuvaj pazil, da so prizori, kjer se govori o matematiki, res pristni in korektni.

Čeprav je bil John Nash slaven v matematičnih krogih, pa ni bil javna osebnost in o njem je bilo bore malo informacij, s katerimi bi si Crowe lahko pomagal pri oblikovanju vloge, še posebno v njegovih mladih letih. Zato je gledal novejše videoposnetke slovitega matematika, prebral njegovo biografijo in preučeval njegova besedila. Podrobno je tudi gledal dokumentarce o shizofreniji.

Nash in Crowe sta se zaradi prezasedenosti obeh osebno srečala šele na snemanju na Princetonu, in to srečanje je Crowu še dodatno pomagalo oblikovati lik svojega junaka. Tudi Connellyjeva je bila zadovoljna, da je lahko spoznala Johnovo ženo Alicio in da sta lahko poklepetali o njenem življenju.

O igralcih

Russel Crowe (John Nash)

Za vlogo rimskega generala, ki je postal gladiator, je Crowe dobil oskarja za najboljšo glavno vlogo. Leto prej je bil nominiran v isti kategoriji za vlogo v drami The Insider. Že pred tem pa se je proslavil z nastopom v Hansonovi kriminalni drami L.A. Confidential. Nastopil je tudi v Roachovem Mystery, Alaska in nedavno z Meg Ryan v Proof of Life.

Novozelandski igralec je večji del mladosti preživel v Avstraliji, kjer je za svoje delo od leta 1991 dalje redno prejemal pohvale, nominacije in nagrade. Začelo se je z nominacijo za nagrado Avstralskega filmskega inštituta za glavno vlogo v The Crossing. Naslednje leto je prejel nagrado za stransko vlogo v filmu Proof, nagrade pa mu je prinesel tudi kontroverzni projekt Romper Stomper. V ZDA je prvič nastopil leta 1995 v filmu The Quick and the Dead. Med njegovimi ostalimi filmi so še Virtuosity, Heaven's Burning, Breaking Up, Rough Magic, The Sum of Us, For the Moment, Love in Limbo, The Silver Brumby, The Efficiency Expert in Prisoners of the Sun.

Jennifer Connelly (Alicia)

Prvič je prek kamero stopila z 11-imi leti v Leonejevem gangsterskem epu Once Upon a Time in America. Nedavno je nastopila v treh provokativnih dramah: Pollock, Requiem for a Dream in Waking the Dead, drugi njeni filmu pa so še Inventing the Abbotts, Mulholland Falls, Higher Learning, Of Love and Shadow in The Rocketeer.

Ed Harris (William Parcher)

Harris je priznan igralski veteran s številnimi gledališkimi, televizijskimi in filmskimi nastopi. Med njegovimi številnimi filmi naj omenimo filme Pollock (nominacija za oskarja za najboljšo glavno vlogo), Enemy at the Gate, Buffalo Soldiers, The Hours, The Third Miracle, Stepmom, The Truman Show (nominacija za oskarja za najboljšo stransko vlogo), The Rock, Absolute Power, Apollo 13 (nominacija za oskarja in zlati globus za najboljšo stransko vlogo), Borderline, Knightriders, The Right Stuff, The Firm, Just Cause, Glengarry Glen Ross, State of Grace, The Abyss, Jacknife, To Kill a Priest, Walker, Sweet Dreams, Alamo Bay, A Flash of Green, Swing Shift, Under Fire in China Moon.

Paul Bettany (Charles Herman)

Britanski igralec je doma osvojil občinstvo z vlogami na filmu, televiziji in odrskih deskah še preden ga je odkrilo tudi ameriško občinstvo v filmu A Knight's Tale. Na odru je prvič nastopil na West Endu v produkciji An Inspector Calls, nato pa je eno leto nastopal z Royal Shakespeare Company. Prvo filmsko vlogo je odigral v filmu Bent, kasneje pa se je pojavljal tudi v After the Rain, Suicide Club, Gangster No. 1 in The Reckoning.

Adam Goldberg (Sol)

Filmski igralec in ustvarjalec se je proslavil z nastopom v Spielbergovem Saving Private Ryan. Nastopil je tudi z Valom Kilmerjem v Salton Sea, nedavno pa smo ga lahko videli v romantični komediji All Over the Guy. Pred kamere je prvič stopil leta 1991 v vlogi mlajšega brata Billyja Crystala v Mr. Saturday Night. Dve leti kasneje je igral v Dazed and Confused, zatem pa še v Higher Learning, The Prophecy, EDtv in Sunset Strip. V filmu Babe: Pig in the City je posodil glas terierju Flealicku. Nekajkrat smo ga lahko videli tudi v televizijski seriji Prijatelji v vlogi Chandlerjevega novega obsedenega sostanovalca Eddieja. Kot režiser in secenarist je debitiral z dramo Scotch and Milk.

Judd Hirsch (profesor Helinger)

Odrsko kariero je začel leta 1964 ter se proslavil s številnimi nastopi na Broadwayu in v mnogih drugih gledališčih. Televizijsko kariero je začel v televizijskem filmu The Law, nastopal je v seriji Delvecchio in postal znan široki javnosti kot Alex Rieger v seriji Taxi. Za to vlogo je bil nominiran za emmyja vsako leto, dvakrat (1981, 1983) ga je tudi osvojil. Od leta 1988 do 1992 je nastopal v seriji Dear John, ki mu je leta 1988 prinesla zlati globus. Za nastop v celovečernem filmu Ordinary People je bil leta 1980 nominiran za oskarja. Ostali filmi: King of the Gypsies, Without a Trace, Teachers, The Goodbye People, Running on Empty, Independence Day in Man on the Moon.

Josh Lucas (Hansen)

Nastopil je v številnih manjših gledaliških uprizoritvah, preden je dobil vlogo v Corpus Christi. Njegov nastop mu je zagotovil vlogo v filmski adaptaciji American Psycho. Odtlej je nastopil v You Can Count on Me, The Deep End The Weight of Water, Shearer's Breakfast, Session 9 in Sweet Home Alabama.

Anthony Rapp (Bender)

Nazadnje smo ga videli v komediji Road Trip, pred tem pa še v filmih Man of the Century, David Searching, Twister, Dazed and Confused, Six Degrees of Separation, School Ties in Adventures in Babysitting. Na televiziji je gostoval v serijah The X-Files, Spin City in The Lazarus Man. Rapp redno nastopa tudi v gledališču.

Christopher Plummer (Dr. Rosen)

Kariera Christopherja Plummerja, enega najbolj cenjenih filmskih, televizijskih in gledaliških igralcev, se je začela v domačem Montrealu. Od newyorškega debija leta 1954 je igral v številnih produkcijah na Broadwayu in v West Endu, bil je glavna igralska zvezda England's National Theatre in The Royal Shakespeare Company. Veteran z več kot 80 filmskimi vlogami je nastopil v mnogih, izjemno razsnovrstnih filmih: The Sound of Music, The Man Who Would Be King, Waterloo, The Pink Panther, Silent Partner, Battle of Britain, The Fall of the Roman Empire, Murder by Decree, Somewhere in Time, Star Trek VI, Dragnet, Wolf, Dolores Claiborne in 12 Monkeys.

Vivien Cardone (Marcee)

Ljubka osemletnica je nastopila že v vrsti televizijskih oglasov in prejela več nagrad za plesanje stepa. Vloga Marcee je njena prva filmska vloga.

O ustvarjalcih

Ron Howard (režija)

Ustvaril je nekaj nepozabnih trenutkov v zgodovini filma, od napetega Apollo 13 do duhovitega Parenthood in nežno čarobnega Kokona. Seznam njegovih filmov se bere kot seznam najuspešnejših in najbolj priljubljenih filmskih stvaritev zadnjih let: Ransom, Backdraft, Far and Away, Night Shift, Splash, Dr. Seuss's How the Grinch Stole Christmas, The Nutty Professor, Nutty 2: The Klumps, Liar, Liar, The Paper, Inventing the Abbotts. Videli smo ga tudi kot igralca v The Journey, The Music Man, American Graffiti in The Shootist.

Akiva Goldsman (scenarij)

Njegov prvi scenarij - Silent Fall - je posnel Bruce Beresford. Sledili so The Client, Batman Forever, A Time to Kill, Batman and Robin, Lost in Space, Practical Magic in The Sum of All Fears.

Roger Deakins (direktor fotografije)

Nedavno je bil za delo na filmu bratov Coen O Brother, Where Art Thou? nominiran za oskarja. Z bratoma Coen ga veže že dolgo sodelovanje, saj je z njima posnel tudi The Man Who Wasn't There, Fargo, ki mu je prav tako prinesel nominacijo za oskarja, ter Barton Fink. Nominacije za oskarja sta mu prinesla tudi The Shawshank Redemption in Kodun. Med ostalimi filmi naj omenimo: White Mischief, 1984, Another Time, Another Place, The Hurricane, Mountains of the Moon, Homicide, The Siege, The Big Lebowski, Courage Under Fire, The Hudsucker Proxy, Dead Man Walking, Secret Garden, Passion Fish, Thunderheart in Sid and Nancy.