Kolosej
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Čudovit načrt

pustolovska romantična komedija
Na sporedu od: 29.11.2012, Kolosej Ljubljana
1h 44min / 104min
Leto: 2012
Država: Francija
Jezik: francoščina
Scenarij: Laurent Zeitoun in Yoann Gromb
Režija: Pascal Chaumeil
Uspešna in privlačna Isabella si želi poroke z dolgoletnim partnerjem Romainom, toda preganja jo družinsko prekletstvo, zaradi katerega naj bi propadel vsak prvi zakon njenih sorodnikov. Ker Romaina ne želi izgubiti, se odloči pretentati neslavno družinsko tradicijo in se najprej na hitro poročiti s popolnim neznancem Jean-Yvesom. Toda muhasta usoda ubere drugačno pot in Isabelle se kmalu znajde v ljubezenskih dvomih, zakonska (ne)sreča pa se zdi neizogibna.

Isabella je, da se izogne družinskemu prekletstvu, ki uniči sleherni zakon v njeni družini, pripravila načrt, kako se poročiti z moškim, ki ga ljubi: našla bo kakega tepčka, ga zapeljala, se z njim poročila in ločila.

Popoln načrt – le da je njena žrtev peklenski Jean-Yves Berthier, urednik nekega turističnega vodnika, s katerim bo šla vse od Kilimandžara do Moskve. Poročno potovanje v dobrem… in predvsem zlem…

Pogovor z režiserjem

Pa začnimo s kratko psihoanalizo! Čudovit načrt je vaš drugi celovečerec in, podobno kot Arnacoeur, govori o tem, kako težko je združiti dva človeka. Katere težave imate vi v življenju v dvoje?

Pascal Chaumeil : Zagotavljam vam, da v dvoje živim zelo stabilno. Že 25 pet let živim z isto žensko! Po moje je sentimentalen zaplet najboljši pogon za dramo; temelj, ki zgodbi daje ustvarjalnost, filmu pa omogoča, da preide iz okvirjev. Takšna sentimentalna zasnova gledalca pritegne čez celoten film.

Eden od razlogov, zakaj film deluje, je, da ima dodobra obdelani dve plati: gre za komedijo – in to zares smešno – in ljubezenski film.

Pascal Chaumeil : Kar se tiče komedije, se strinjam s scenaristoma (Laurent Zeitoun in Yoann Gromb), da je treba v nekem trenutku čustva poglobiti. Čeprav se film začne kot čista zabava, je pomembno, da se v določenem trenutku skrbno razišče ljubezen, brez strahu pred romantiko. Pri tem pa se trudimo, da ne zaidemo v osladnost. Like je v nekem trenutku treba pripeljati do klasične dileme med strastmi in razumom.

V filmu uporabljate oster, grob jezik.

Pascal Chaumeil : V resnici rad delam s koncepti, ki so pogosto na meji resničnosti, zato želim, da so liki in položaji zasidrani v resničnem, konkretnem svetu. Tudi zato mora biti v medčloveških in družinskih odnosih nekaj grobosti, ostrine in raznolikosti. Tovrsten realizem mi odgovarja; zame je nepogrešljiv. Če na primer pogledamo prizor v Afriki, mislim, da nismo prikazali dežele z razglednic ali je postavili v studiu. Snemali smo po resničnih četrtih, z resničnimi ljudmi.

Pa se vrnimo k filmskemu paru: Dany Boon in Diane Kruger.

Pascal Chaumeil : Pri Danyju sta me zanimala njegov fizični dar in nadarjenost za burlesko. Navdušuje me sodelovanje z nekom, ki ima čut za vizualno komedijo; in takšnega doslej še nisem izkusil. Danyja postavljam ob bok raznim enako raznolikim in nadarjenim igralcem: Peter Sellers, Louis de Funès, Bourvil ali, med novejšimi, Jim Carrey. Poleg tega se mi je vedno zdelo, da Dany v filmih, v katerih je igral, pogosto ni bil docela izkoriščen. Je igralec, ki se zna preobremeniti in biti hkrati dosleden; bilo je zanimivo raziskovati njegov razpon, ki je precej širok. Veliko sva delala skupaj, da najdeva primeren ton, ne da bi se pri tem bala, da bi šla v prizorih čiste komedije – ki meji na burlesko – predaleč; pri drugih prizorih pa sva iskala zadržanost in prefinjenost. Dany je izjemno domiseln in svoje zamisli zlahka predlaga drugim. Velikodušen je in ne boji se preizkušanja. Niti v enem samem trenutku se mi ni zdelo, da delam s še enim režiserjem: seveda obvlada režijo, a do popolnosti se je našel v vlogi igralca.

Pa Diane? Postavili ste jo ne le nekam, kjer je še nismo videli, temveč tudi nekam, kjer si je sicer ne bi znali niti zamisliti.

Pascal Chaumeil : Res je – pri izboru igralke ali igralca vedno tvegaš, če mora početi nekaj, česar doslej še ni. Poleg tega je Isabelle, ki jo igra Diane, precej zapletena ženska; veliko laže in nenehno igra. Te reči je pred kamero težko pričarati, saj moraš obvladati interpretacijo na dveh ravneh: eno, ki je namenjena drugim likom, in eno zase… Gre za ravnovesje in že na prvih bralnih vajah sem videl, da Diane to energijo, dar in bistrost ima. Poleg tega ima to redko sposobnost, da pritegne pozornost. Kamera jo obožuje. In bogato domišljijo ima, neverjetno energijo in neprimerljivo delovno vnemo. Hotela se je izkazati v komediji, saj v tem žanru še ni igrala. Zanjo je bil to velik izziv. A takoj, ko se je pojavila na snemanju, jo je vodil nagon – podobno kot Danyja.

Druga pomembna stvar v filmu je kakovost fotografije. Predvsem v Franciji komedije pogosto snemajo brez pretirane pozornosti na osvetlitev in scenografijo.

Pascal Chaumeil : Tudi to mi je zelo pomembno. Določena mera vizualne elegance ne preprečuje smešnosti in uživanja. Ker v komediji pogosto nastanejo položaji, ki so na meji dobrega okusa, je treba najti klasično in elegantno formo, ki gledalcu pričara celotno podobo. Na zaslonu to pomeni skrb za kadre, sceno, osvetlitev – vse to rad ustvarjam skupaj s svojimi strokovnimi sodelavci. Naj še posebej omenim direktorja fotografije Glynna Speeckaerta, snemalca kadrov Patricka de Ranterja in scenografa Hervéja Galleta, ki so s harmonijo in prefinjenostjo veliko doprinesli k filmu.

Pogovor s scenaristom

Kaj je bila vaša osnovna zamisel, ko ste se lotili scenarija? Kaj ste s Čudovitim načrtom skušali povedati?

Laurent Zeitoun : Pred tem filmom sem imel priložnost sodelovati pri drugih romantičnih komedijah, kot sta Pręte-moi ta main in Arnacoeur; ta žanr imam rad. Vendar sem ga hotel tokrat pričarati na nov način, skozi pustolovščino in potovanje. Osnovni razlog je bil, da igralki ponudim glavno vlogo romantične junakinje, okoli katere se splete celotna komedija. Diane Kruger je tem izzivi dorasla in se je v žanru, v katerem si je doslej nismo znali predstavljati, odlično odrezala.

Treba je poudariti, da Čudovit načrt ni nadaljevanje filma Arnacoeur.

Laurent Zeitoun : Seveda gre za dve romantični komediji, a to je tudi edino, kar ju povezuje. Arnacoeur je navdih našel pri ameriških filmih iz štiridesetih, Čudovit načrt pa je poklon francoskim pustolovskim filmom, kakršna sta L’Homme de Rio v režiji Philippa de Broca ali Le Sauvage Jean-Paula Rappeneauja.

Verjetno Dany Boon pričaka te vaše scenaristične namere. Videti je kot klovn, dober komik je, premore pa tudi čustveno plat.

Laurent Zeitoun : Vsekakor. Dany je pravi genij komedije. V dobesednem smislu. Srčno smo si želeli sodelovati z njim – in nismo bili razočarani. Nasmejal nas je in dotaknil se nas je, predvsem v prizoru v Moskvi, ko gledalcem in liku Diane Kruger pokaže, da se zaveda, da ga ima za žrtev. Hkrati ima otožno plat, skoraj melanholično, ki smo jo prav tako izkoristili. Tako dobro se je izšlo, da smo takoj pripravili nov scenarij, po katerem je Dany poleti v režiji Alexandra Coffreja posnel Eyjafjallajökull. Rad bi, da ga ljudje odkrijejo kot velikega komika. Velikokrat ga primerjajo z Bourvilom, a je predvsem Dany Boon.

Pogovor z glavnim igralcem

Dokaj malo snemate; zdi se, da pazljivo izbirate projekte. Kaj vas je pritegnilo k Čudovitemu načrtu?

Dany Boon: Pred dvema letoma me je poklical Laurent Zeitoun, ki ga poznam že prek 20 let; hotel je, da preberem scenarij, ki ga je bil ravnokar napisal. In sem ga, takoj. Pritegnili so me zgodba in komični zapleti. Prejmem in preberem veliko scenarijev in običajno je potrebnih deset dni, da se sploh odločim. Za Čudovit načrt sem se odločil takoj naslednji dan; poklical sem Laurenta in mu povedal, da mi je zelo všeč.

Čeprav gre za romantično komedijo, film v enaki meri poudarja smeh in čustva.

Dany Boon: Moji liki so pogosto brez te čustvene razsežnosti, res. Ta lik pa je na začetku precej trapast in nespreten – kar je enostavno igrati! – a sčasoma pride do realističnega pogleda, ki je na trenutke precej težak.

Imate z likom kakšne skupne točke? Jean-Yves je velik pustolovec, turistični vodič, nekoliko nespreten, a dobrega srca.

Dany Boon: Kakopak! Predvsem z njegovimi šalami, ki niso vedno okusne. Če si komik in tvoje šale ne vžgejo, je treba požreti ponižanje; a se preživi. Včasih je to celo zdravo – ne tako kot pri kirurgih. Mi se opravičujemo, češ, Vsaj skušal sem vas nasmejati… In Jean-Yves, čigar vzdevek je »Dlesen«, je v tem smislu dobil del mene. Poleg tega sem srečal resničnega možakarja, imenovanega »Dlesen«! Prijatelju Pascalu, ki dela v moji producentski hiši, je žena pripravila presenečenje: poroko v Grand Canyonu blizu Las Vegasa. Vsi smo se dobili tam in tam sem spoznal nekega Jean-Yvesa, ki dela v turizmu, čigar vzdevek je »Dlesen« in čigar ženi je ime Isabelle. Neverjetno! Takoj sem poklical producente in kričal: »Dlesen« obstaja! Sijajen fant, ki pripoveduje slabe vice. Veliko sem ga opazoval.

V filmu so ganljive plati včasih prignane precej daleč, in to v težkih prizorih; predvsem v tistem v pivnici v Moskvi, kjer Jean-Yves Isabelli razkrije, da je dojel njen načrt… V takšnem položaju doslej niste bili pogosto. Vam je danes manj nerodno kazati čustva?

Dany Boon: Ne vem… Spomnim se, da sem v filmu Joyeux Noël že imel precej ganljivih trenutkov, res pa je, da bolj ko čas beži, bolj si želim poenostavljati reči. V Čudovitem načrtu sem igral na karto ponižanja, ki doleti lik, a se med samo igro tega nisem zavedal - tega učinka, ki ga prinese prizor, o katerem govorite – dokler mi tega niso povedali; dokler tega nisem videl sam. To je zelo močno. Verjamem pa, ja, da zavedno ali nezavedno tja, kjer nočem videti čustev, postavim sram.

Vrnili ste se tudi k svojemu izvoru, saj ste začeli prav v mimiki: v Čudovitem načrtu spet uporabljate telo. Vidimo vas, kako plešete, se vrtite po možni anesteziji…

Dany Boon: Natanko tako. Nadvse rad igram v prizorih, kakršen je ta, sploh v časih, ko se komedije vse bolj osredotočajo na govor in krutost. Fizično zahtevni prizori me vračajo k mojim začetkom. Kar pa je težko! Ruski ples je silno zapleten: gibi so neusklajeni, ne moreš se zanesti na tempo glasbe. Kar nekaj mesecev sem potreboval, da sem se ga naučil.

Film vžge tudi zato, ker ste se odlično ujeli z Diane. Pri Čudovitem načrtu spet sodelujeta.

Dany Boon: Tako je. Diane poznam že od filma Joyeux Noël in vedel sem, da je smešna.

Videti jo v tem žanru je pravo odkritje.

Dany Boon: Seveda je, saj je sijajna. To je njena prva komedija in od vsega začetka je zaupala Pascalu. Pred dvema letoma in pol smo skupaj večerjali v Los Angelesu, potem ko sva oba prebrala scenarij, pogovarjali smo se o njem; a nikoli si ne bi mislil, da bo v burleski znala iti tako daleč. Diane je preprosta in dostopna. Nisem dvomil, da se ljudje v nekaj letih lahko spremenijo. Diane bi lahko bila neodločna, misleč na svojo kariero v Ameriki. A na koncu se je lika lotila brez zavor, kot je tudi treba. Res sem bil navdušen, saj se je žanra tokrat lotila prvič. Prepričljiva je, smešna, najin par funkcionira. In poleg tega je to ona: prelepa. Poleg nje sem se družil z igralci, s katerimi bi želel še kdaj sodelovati – Alice Pol je sijanja, Jonathan Cohen, ki igra Dianinega svaka, je neznansko smešen in mi ga je že davno predstavil Arthur… To je veliki dar Pascala Chaumeila: izbere popolno igralsko zasedbo. Učinkovita je, skladna, smešna in rahločutna.

Če bi v filmu morali najti sporočilo, je to bržkone misel, da imajo vsi pravico do sreče, čeprav se ta pogosto skriva izza videza, konvencij in včasih tudi kletvic.

Dany Boon: Osnova filma me zares spominja na knjigo o psihoanalizi Pierra ReyaUne saison chez Lacan, ki govori o človeku, ki mu gre v poslu in zasebnem življenju vse kot po maslu, a nenadoma zapade v depresijo, ne da bi vedel, zakaj. Na začetku Čudovitega načrta imamo koncept idealnega para – s svojimi navadami, svojo srečo. In nato se vse znajde pod vprašajem zaradi družinskega prekletstva. Vsem so znani ti trenutki. Te idealne ljubezni. A drugi, konvencije in vsakodnevnost nam pokažejo drugačne plati. Tudi zato je film še kako aktualen: dandanes vse manj zahtevamo, da zgodbe trajajo; hitro odrežemo vse, ko se stvari zapletejo ali postanejo pretežke. Hitro se zatečemo v nasprotno skrajnost – na »nekaj drugega«.

Komentarji

31.10. 2012 ob 22:01

dobro zgleda... :))

— petra
29.11. 2012 ob 17:56

kdaj pa prije ta film v maribor?

— nina
2.12. 2012 ob 11:24

Smešen za umret!

— obvezna
4.12. 2012 ob 22:27

po dolgem času spet ful dobra komedija, zelo smešna, film res vreden ogleda ;)

— maja
19.12. 2012 ob 8:12

Brez vezen film. Tako neumne fore, ki povrh vseg aniso niti smešne. Ocena 1.

— Ina
2.1. 2013 ob 20:17

ful hud filmmmm smešen za umret!!!!!!!!

— scooby doo
3.1. 2013 ob 15:36

Film igra tudi v mariborskem Koloseju, vljudno vabljeni in spremljaje nas na facebooku :) lep pozdrav

http://www.facebook.com/kolosejmb

— Kolosej Maribor

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.