Čudež v Bernu

Poletje, leto 1954. 2. svetovne vojne je že zdavnaj konec. Sovjetska zveza pošilja nemške vojne ujetnike nazaj domov.

Med njimi je tudi oče tihega enajstletnega dečka Matthiasa, ki ima zelo rad nogomet in živi s svojo mamo, sestro in bratom v zahodnonemškem rudarskem mestecu. Vlogo nadomestnega očeta je za dečka že zdavnaj prevzel nogometni igralec Helmut Rahn, ki se je dečka zelo navadil in ga "posvojil" kot nekakšen svoj zaščitni znak. Vrnitev dečkovega očeta Richarda iz vojnega ujetništva vrže senco in poraja dvome v do nedavnega skoraj srečni družini, ki se je delno že sprijaznila z izgubo očeta in je začela živeti svoje življenje.

Utrujen in zlomljen zaradi vojnega ujetništva ima Richard velike težave pri prilagajanju na novo življenje v povojni Zahodni Nemčiji. S svojo resnostjo in hudimi spomini je povsem odtujen družini in trenutnim družbenim razmeram. Nogomet je za Richarda nesmiseln in prav tako tudi Svetovni pokal v nogometu, katerega finalna tekma se bo odvijala v Bernu v Švici. Matthias pa si seveda neizmerno želi biti na tej tekmi s svojim nogometnim idolom, ki je bil izbran, da bo igral v nemški reprezentanci. Počasi Matthias skozi svojo strast do nogometa omehča očeta, da ga začne počasi razumeti.

In tako se poleg sprememb v srcih očeta in sina zgodijo spremembe tudi na nogometnem področju. Helmut Rahn, tako občudovani nogometaš malega Matthiasa, in nemška nogometna reprezentanca dosežejo na prvenstvu zavidljivi uspeh, ki si ga niso upali sanjati niti v najlepših sanjah. Nemški narod in njihova samozavest, ki je bila poteptana ob koncu 2. svetovne vojne, tako dobita nov zagon in polet v prihodnost.

Čudež v Bernu je film, ki vsakomur pomaga, da bo lažje doumel kaj je Nemčija prestajala v zgodnjem obdobju po 2. svetovni vojni. Ranjena, razrušena, uničene samozavesti in ponosa je počasi skušala vstati v novo prihodnost. Zgodba nazorno prikazuje tedanje dogodke in razmere v družbi, ter nakazuje začetke nemškega gospodarskega čudeža v naslednjih desetletjih. Film, ki gledalcu pomaga razumeti, kako je nemški narod takrat razmišljal in čustvoval. Vzporedno z družbenim dogajanjem režiser spretno vpleta čustveno zgodbo med očetom Richardom in sinom Matthiasom, zgodbo nemške reprezentance in njenih igralcev, zgodbo o športnem novinarju in njegovi razpetosti med športom in mlado ženo ter vsakdan ostalih prebivalcev rudarskega mesta.

Ekipa

Sönke Wortmann, režiser

Režiser in nekdanji nogometni igralec Sönke Wortmann ("Maybe, Maybe Not" in "Little Sharks") je s filmom Čudež v Bernu posnel briljantno dramo, nabito s čustvi in ganljivimi družinskimi prizori, še posebej s poudarkom na odtujenosti sina in očeta, ki se s časom izgublja. Film je po eni strani nabit s čustvi, po drugi strani pa avtentično prikazuje ozadje uspeha zahodnonemške repezentance na Svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1954.

Režiser Sönke Wortmann se je pri ustvarjanju filma spretno izognil klišejem o tem zgodovinskem obdobju in je s spretnim prepletanjem večih zgodb, ki je mimogrede prav mojstrsko izpeljano, ustvaril film, ki gledalcu prikaže neposredna zgodovinska dejstva. Film je še posebej primeren za ostale, "nenemške" gledalce, da si bodo tako lažje ustvarili sliko Nemčije v tistem zgodovinskem obdobju.

Gledalec pri razumevanju filma, ki obravnava teme kot so družina, vojna, travmatične izkušnje, neuspehi in uspehi, padci in vzponi, ne bo imel nikakršnih težav, saj so to povsem splošne filmske teme. Čudež v Bernu izpostavlja tudi nacionalni pomen nogometa v Nemčiji kot tudi širše v Evropi.

Nagrade

Bavarska filmska nagrada 2004 (režija: Sönke Wortmann)
Bavarska filmska nagrada 2004 (najboljša stranska vloga: Johanna Gastdorf)
Locarno International Film Festival 2003 ( nagrada občinstva)
Evropska filmska nagrada 2003 (nominacija v kategoriji najboljša kamera)

Kritike

Imdb.com: "Zmaga Nemčije na svetovnem prvenstvu leta 1954 je imela dramatičen vpliv na občutke nemškega naroda v zgodnjih 50-ih letih. Je še kakšen športen dogodek na svetu, ki bi se dal primerjati s tem?"

Imdb.com: "Vsak narod potrebuje svoje heroje in idole. In očitno je, da so nemški novi heroji nogometni igralci..."

Der Spiegel, 28. september 2003: "Kar naredi film tako velik in ganljiv, je resnobnost, s katero režiser zahteva spoštovanje do sanj fantov in mož..."

Der Spiegel, 6. oktober 2003: "Film je ohrabrujoč, poln veselja in žalosti in... na platnu še nikoli ni bilo boljšega nogometa."