Hladni vrh

O produkciji

Leta 1860 je Amerika ječala pod bremenom krvave državljanske vojne. Prav ta kruti čas pa je okvir filma oskarjevega nagrajenca Anthonyja Minghelle (Angleški pacient) in romana Charlesa Frazierja, po katerem je posnet. Je zgodba o nenavadnem potovanju dveh zaljubljencev, ki ljubezen pred krvavim klanjem komaj zaslutita, izpovesta pa si jo v pismih, za katera ne ve ne eden ne drugi, ali bodo sploh našla tistega, ki so mu namenjena. To ju poveže z vezmi, močnejšimi od vojne in trpljenja. Hkrati pa je Hladni vrh zgodba o prijateljstvu dveh povsem različnih si žensk, in trpek dokument o volji do življenja. Inman (Jude Law) se bori na strani Konfederacije. Ko je odhajal na vojno, si ni predstavljal, kakšne grozote bo doživel. Pri zdravi pameti ga ohranja le knjiga, ki mu jo je podarila njegova ljubljena Ada, in njena zadržana črno-bela fotografija. Ko po dolgih letih prejme eno njenih obupanih pisem, v katerem ga kliče k sebi, dezertira in se odpravi na dolgo in tvegano pot domov, na Hladni vrh. Ada (Nicole Kidman) je krhka južnjaška lepotica, lepo vzgojena in nevešča trdega dela na podeželju, kamor sledi svojemu očetu, pridigarju (Donald Sutherland), zaradi njegovih bolnih pljuč. Ko izbruhne vojna in z njo lakota tudi v vasici Hladni vrh, je prepuščena na milost in nemilost dobrih sosedov, dokler ji prijateljica Sally ne pošlje v pomoč trdega dela vajene in odločne Ruby (Renee Zellweger). Ženski se v skupnem boju za preživetje zbližata; ob njej Ada lažje čaka dolga leta na svojega Inmana, Ruby pa z njeno pomočjo spoznava življenje s plati, kakršne sploh ni poznala. Ko se zgodba razpleta in slutimo njihovo skorajšnje snidenje, občutimo vso veličino hrepenenja po domu, miru in ljubezni nasproti grozi divjanja vojne, izgub in samote.

Takoj po izdaji romana Cold Mountain leta 1997 je pisatelj Charles Frazier z njim doživel izjemen uspeh. Kritiki so se razpisali o njem kot o novem literarnem mojstru sodobne ameriške proze s hvalo, da ni le prepričljiv pisec pretresljive zgodbe, temveč odpira nov, izviren pogled na eno najbolj krvavih obdobij ameriške zgodovine ter skozi hrepenenje moškega in ženske drug po drugem riše družbeni kaos, ki skoraj uniči vse vrednote civilizacije. To je bil čas, ko se je brat boril proti bratu, ko so na silo ločili družine, može in žene, ljubimce in prijatelje. Hkrati pa je bilo bojišče za "novo svobodo" in nastanek "drugačne države" plodno polje za zla dejanja vseh vrst, tudi tista najnizkotnejša.

Charles Frazier je odraščal v okolju Blue Ridge Mountains v Severni Karolini z zgodbami o državljanski vojni, ki so prehajala iz roda v rod od njegovega pra-pra-pradeda in pra-pra-prastrica, resničnega W.P. Inmana, ki ga v filmu upodablja Jude Law. Iz vojne bolnišnice v Virginiji je prehodil skoraj 500 km dolgo trnovo pot domov. Pisatelja so pretresle predvsem nenavadne vojne usode ljudi, ki niso stali v bojnih jarkih - gorskih kmetov, duhovnikov, žena in mater - pa jih je kljub temu zajela vojna vihra in za vedno spremenila njihova življenja.

Režiserja in scenarista Minghello je roman prevzel skoraj s prvo prebrano stranjo. Ganila ga je predvsem osebna prizadetost pisatelja. "Roman je samo na prvi pogled zgodba o vojni in te me običajno ne pritegnejo," pripoveduje režiser. "Kmalu pa sem sprevidel, da je njegovo bistvo vrnitev domov iz vojne in pretresljiv vpliv vojne brutalnosti na življenje zunaj bojnega polja, na družinske vezi in prijateljstva."

Navkljub nasprotujočim mišljenjem drugih je bil prepričan, da je roman mogoče in vredno preliti na filmski trak. "Ima častnega junaka, nemogoče potovanje, smisel, ovire, žensko, ki potrpežljivo čaka, in sam kraj Hladni vrh, ki predstavlja čas in način življenja, za katera se zdi, da sta za vedno izgubljena. Sam roman postavlja vprašanje, ki sem si ga pred odločitvijo, ali ga prelijem v film ali ne, postavil tudi jaz: Je bolje poskusiti in ne uspeti, ali sploh ne poskusiti?"

Pri pisanju scenarija se je Minghella zavedal, da je zelo kočljivo v filmu predstaviti izredno priljubljen roman. Toda to mu je že uspelo z romanom Michaela Ondaatjeja Angleški pacient, s katerim je presenetil gledalce z izjemno spretno kinematografsko govorico pisane besede. Scenarij za Hladni vrh je osredotočil na bitko za preživetje Ade in Ruby, ki jo prepleta ljubezen med Ado in Inmanom in Inmanovo doživljanje vojne in vračanja domov. Vedno se je držal pisateljevih besed o svojem romanu: "Hladni vrh je razmišljanje o naših strahovih in hrepenenju, o tem, kako se odzovemo na nasilje na osebni ravni in kako se odtrgamo od nasilja in krenemo proti miru."

Najtežja naloga za režiserja in sodelavce je bilo najti pravo okolje za snemanje. Najprej je obiskal samotne predele v Kanadi, saj je želel, da kamera ujame pravo vzdušje divjine, samotnih in prostranih gozdov, med katerimi stoji Hladni vrh, ter ostro, a hkrati čudovito podnebje tega kraja. V Kanadi vsega tega ni našel, zato sta s scenografom Ferrettijem obiskala Romunijo. Minghella trdi, da je bilo to potovanje kot razodetje. "Kraji so bili nedotaknjeni, daleč od civilizacije, zasneženi in prečudoviti." Večino filma so posneli v Karpatih in le nekaj prizorov v Južni Karolini in Virginiji, kjer so imeli na voljo boljše tehnične možnosti. V Romuniji so zgradili 32 avtentičnih ameriških kmetij, med njimi tudi Adino Črno drago od tal do zadnjega strešnika; torej skoraj vse stavbe, ki jih vidite na platnu, z nekaj izjemami, ki so jih še našli stati v Charlestonu. Veliko članov filmske ekipe, med njimi zlasti Nicole Kidman, pa so se zavedali revščine v državi, ki jih je gostila. Nicole je storila veliko za pomoč zapuščenim romunskim otrokom in navezala stike, ki jih še vedno ohranja. V Virginiji v okraju Botany Bay pa so posneli prizore v močvirju.

Za kamero

Jude Law je z vlogo v gangsterski drami Sama Mendesa Pot v Pogubo presenetil z izjemno upodobitvijo brezobzirnega plačanega morilca. Za lik Dickieja Greenleafa v Minghellovi psihološki srhljivki Nadarjeni gospod Ripley pa je bil nominiran za oskarja in za nagrado BAFTA. Nominacijo za vlogo robota v Umetni inteligenci Stevena Spielberga je bil nominiran za zlati globus.

Njegova prva velika vloga v Hollywoodu je bila v izjemni zf drami Gattaca. Ameriški producenti so ga namreč opazili v njegovi izredni upodobitvi Oscarja Wilda v drami Wilde ob Stephenu Fryju in Vanessi Redgrave.

Nicole Kidman je lani prejela oskarja za lik Virginie Woolf v drami Stephena Daldryja Ure do Večnosti (The Hours). Pravkar jo lahko občudujemo v vlogi polpismene hišnice v drami Človeški madež ob Anthonyju Hopkinsu. Veliko pohval kritikov pa je požela z vlogo v Dogvillu danskega posebneža Larsa Von Trierja. Igralsko kariero je začela v rodni Avstraliji s filmi Bush Christmas, Winners in tv nanizanski Five-Mile Creek. Med njene najbolj znane avstralske filme sodi Emerald City in nanizanka Bangkok Hilton. Po trilerju Dead Calm pa je postala iskana igralka. Med najbolj opaznimi vlogami naštejmo Zlobo, Oddaljena obzorja, Portret dame Jane Campion, Ženska za umret Gusa Van Santa, Moulin Rouge in, seveda, Široko zaprte oči Stanleyja Kubricka.

Med odrskimi upodobitvami je dvignila veliko prahu z gostovanjem na londonskih odrih v igri Blue Room, s katero je bila nominirana za nagrado Laurenca Olivierja.

Renee Zellweger je bila z vlogo Roxy Hart v lanski uspešnici Chicago nominirana za oskarja. Prejela pa je zlati globus in nagrado Actor's Guild. Morda je najbolj zaslovela z vlogo Bridget Jones v komediji Dnevnik Bridget Jones. Njen igralski debit je bil v odličnem Dazed and Confused Richarda Linklaterja, njena igralska pot pa se je začela strmo vzpenjati po vlogi v romantični komediji Jerry Maguire Camerona Crowa ob Tomu Cruisu.