Čokolada

Kratka vsebina

Čokolada je smešna in na trenutke trpka zgodba o tem, kako lahko nenavadni okus za življenjske radosti spremeni človeka, medsebojne odnose in celo vse mesto. To je pripoved o skušnjavi, zatiranju in osvobajajoči moči čutov - komična zgodba o naraščajoči vojni v majhnem podeželskem mestecu, ki jo zanetijo strasti in strahovi ob prihodu skrivnostne prodajalne čokoladnih slaščic.

Vse pa se je začelo v francoski vasici Lansquenet, kjer življenje že stoletja teče po istih tirih. Severni veter pa v njeno navidezno umirjenost prinese popotnici Vianne Rocher (JULIETTE BINOCHE) in njeno hči Anouk (Victoire Thivisol). Vianne je tujka, ki v vasi odpre prodajalno čokoladnih slaščic. "Hiša sladkega greha" je polna sladkarij izjemnih okusov, ki se jim ni mogoče upreti in ki v vaščanih vzbudijo skrite apetite. Njena čarobna sposobnost, da sprevidi najbolj skrite posameznikove želje in jih poteši z ravno pravšnjo slaščico, zlagoma prepriča nekatere, da se navkljub zavoram prepustijo njenim skušnjavam.

Vianne si kmalu pridobi sloves... in sovražnika v podobi pravičnika in okrajnega plemiča, grofa Reynauda (ALFRED MOLINA). Grof je prepričan, da bo Viannina sladostrastna čokolada vzbudila peklenske sile razvrata v vasi in pokopala njihove stroge moralne zakone. Skozi njun konflikt se razvname spopad med tistimi, ki bi življenje radi ohranili takšno, kakršno je bilo pred Vianninim prihodom, in tistimi, ki se niso pripravljeni odreči na novo odkritemu okusu po svobodi.

Na tej svoji poti osvobajanja ima Vianne globok vpliv na vse vaščane; med njimi na sedemdesetletno razuzdanko Armande (JUDI DENCH) in njeno odtujeno hči Caroline (CARRIE-ANNE MOSS); na trpečo Josephine Muscat (LENA OLIN) in na njenega brutalnega moža Serga (PETER STORMARE); predvsem pa na še enega popotnika, ki ga potikanja po reki zanesejo v vas. Roux (JOHNNY DEPP) prebudi v Vianne njeno skrito hrepenenje: da bi nekoč nekomu v resnici pripadala.

ČOKOLADO je režiral Lasse Hallström, ki ga poznamo po filmih, kot sta Kaj žre Gilberta Grapea in pa Hišni red (Cider House Rules). Scenarij je po priljubljenem in cenjenem romanu pisateljice Joanne Harris napisal Robert Nelson Jacobs.

Kako je film nastajal

Učili so me, da čokolada ni moralno vprašanje. -- Vianne Rocher

V zakotnem mestecu, kjer življenje že dolga leta teče po ustaljenem tiru, nezadržno vre. Grozi, da bo izbruhnila vojna med mirom, ki jo nudi tradicija, in strahom, ki ga prinašajo spremembe. Pretres, ki ga s seboj nosijo novosti, nestrpno pričakovanje, ki se prebuja v želji, da se jim prepustiš, nevarnost, ki preži v odrekanju veselosti ljudem, in skušnjave upornega zoperstavljanja, vse to povzročijo sladkosti čokoladnih dobrot v ČOKOLADI, komični zgodbi o čarobni moči predajanja posvetnim užitkom. V režiji Lasseja Hallströma je ČOKOLADA film, kot bi bil tudi sam iz po okusu bogate, mehko topljive in vse čute dražeče čokolade. Pripoved se dotika življenjskih zgodb različnih, med seboj povezanih ljudi, katerih smešna soočenja in osebna neizpeta sanjarjenja postanejo glavno gonilo ganljive osrednje teme o strpnosti in osebni svobodi.

Vianne (Juliette Binoche) ima poseben dar: v vsakomur zna razbrati njegovo bolečino in hrepenenja in zna jih potešiti z eno samo, toda pravo čokoladno slaščico. Starejši se takoj spomnijo svojih mladostnih ljubezni, zakonci, katerih ljubezenska iskra je že zdavnaj zamrla, si jo želijo in jo znajo znova prižgati, med seboj sprti sosedje postanejo spet strpni in zadovoljni prijatelji. Toda njena po okusu razkošna in sijajna čokolada vzbudi v meščanih še nekaj drugega: naraščajočo bitko med strastjo in moralno ogorčenostjo. Pol mesta se je pripravljenih prepustiti novemu, pol se jih krčevito oklepa morale in s tem čustvene zavrtosti. Slednje vodi pravičniški grof de Reynaud, ki Vianne razglasi državno sovražnico številka 1. In v trenutku, ko se je pripravljena vdati, jo nepričakovana romanca z zapeljivim in skrivnostnim tujcem prisili izbirati med dvema možnostma: zapustiti sovražno okolje ali poskrbeti za to, da se za meščane Lansqueneta nekaj zares spremeni.

Tako kot mnoge bralce in literarne kritike, je tudi režiserja Lasseja Hallströma ganila metafora osvobajajoče moči v omamni čokoladi, ki jo spretno in izvirno uporabi priljubljeni roman Joeanne Harris. Režiserjevo zadnje delo, Hišni red (The Cider House Rules), je lani zbral več nominacij za oskarja in ju dva tudi dobil. V romanu je videl tisto, kar v svojih filmih vedno rad prikazuje: zmagoslavje smešnih, nepričakovanih in čudovito ekscentričnih odnosov med ljudmi. Po drugi strani pa ga je očarala razlaga najbolj prijetnih in razveseljivih trenutkov v življenju, ki se porodijo iz bridkih, temačnih in nikakor ne sladkih. Ne nazadnje je cenil nauk zgodbe, ki kliče po strpnosti; ne le strpnosti do uživanja v prepovedanih slasteh kot je čokolada, temveč po zmožnosti globljega razumevanja številnih človeških slabosti in pomanjkljivosti.

"ČOKOLADO razumem kot zelo smešno in domiselno štorijo o skušnjavah in o tem, kako zelo pomembno je, da si človek ne odreka lepih in dobrih stvari v življenju," pripoveduje Hallström. "To je zgodba o neprestanem spopadu med tradicijo in spremembami. Vse pa se zavrti okrog nestrpnosti do drugačnih, oziroma posledic, ki jih povzroči slepo vztrajanje okorelih na tem, da ne dovolijo drugačnim živeti po sebi lastnem prepričanju."

Ganila ga je večplastnost pripovedi, ki je na trenutke pravljično poetična, potem spet dramatična in tragična. Humor se prelije v farso, farsa v tragedijo, toda osebnostne poteze junakov nikakor niso poenostavljene ali celo posplošene, temveč so še kako resnične. Srečno naključje pa je, da so ga kot režiserja filmske priredbe romana videli tudi drugi, predvsem producent Kit Golden: "Ko sva z Davidom Brownom prebrala roman, sva takoj pomislila na Lasseja in na Juliette v vlogi Vianne," se spominja Golden. Brown ga dopolni: "ČOKOLADA ima toliko čudovitih kvalitet: globoke, bogate junake in vseobsegajoči šarm. Je povsem drugačna od zgodb, ki jih poznam, pa vendar navkljub priokusu bajke pripoveduje resnico."

Samo en okus: zgodba o čokoladi

Scenarist Robert Nelson Jacobs je med pisanjem scenarija postajal vedno bolj omotičen od "čokoladnega okusa", zaradi katerega je opravil obširno raziskavo zgodovine, mistike in mitologije, ki obdajajo to sladostrastno tvarino temno rjave barve. Čeprav mu je bratov srčni zdravnik to toplo odsvetoval, se je vneto lotil okušanja vseh vrst čokolad in preizkušanja njenih izjemnih učinkov - zgolj zaradi prepričljivosti svojega dela, seveda. Bolj ko jo je okušal, bolj ga je privlačila zgodba in njen vpogled v človekovo duševnost, njegova hotenja, želje in destruktivne vzgibe, ki jih porodi zatiranje in dvoličnost. Njegov cilj je bil zadeti ravno pravšnjo mešanico komedije, čutnosti in dramatičnosti, ki jo tako popolno dihajo besede pisateljice Joanne Harris. "Čutil sem, da je Čokolada v svojem bistvu zgodba o tem, kako Vianne daje ljudem vero vase, oni pa ji to vračajo. To ni le zgodba o tem, kako Vianne spremeni Lansquenet, temveč tudi, kako Lansquenet spremeni Vianne."

Tako kot v resničnem življenju tudi v Čokoladi Jacobs ni pričaral črno-belih likov. Junaki so ranljivi in imajo napake, zlobneži imajo dušo in znajo odpuščati. Privoščil pa si je eno samo spremembo glede na roman: mestnega pridigarja, ki se v romanu spopada z Vianne, je spreobrnil v brezvoljno orodje v rokah pravičnika, grofa Reynauda, le-ta pa zasede njegovo mesto na "prižnici", s katere vodi bitko dvolične morale proti osvobajajoči čutnosti, ki jo pooseblja Vianne... in čokolada. V njegovem scenariju je njun konflikt globlji in bolj univerzalen; je spopad med žensko, ki se prepušča občutkom, in moškim, ki zagovarja tradicijo, disciplino, nadzor in zatajevanje čutnega. "Prepričan sem, da je to zgodbo mogoče prenesti na katerikoli konec sveta in v katerikoli čas. Hkrati pa je človečnost in humor, ki sem ju vdihnil grofu, natanko po meri Lasejevemu slogu," pripoveduje Jacobs.

To ni zgodba o cerkvi kot ustanovi proti človeku kot celoti. To je zgodba, ki jo lahko začutijo ljudje vseh starosti in slojev, pa vendar ni izgubila ostrine.

• Čokolada raste dobesedno na drevesu. V surovem stanju je v obliki strokov, drevesa pa so visoka od 12 do 20 m in jih botaniki imenujejo “Theobroma cacao,” kar pomeni hrana bogov. To tropsko drevo široke krošnje je zelo razširjeno v Srednji Ameriki že od prazgodovine naprej, uspeva pa tudi v Severni Ameriki, Afriki in v nekaterih predelih Azije.

• Mehiški Maji so že v sedmem stoletju našega štetja uporabljali neke vrste čokolado, kakavova zrna pa so častili kot božji dar.

• Kakavova zrna so Maji uporabljali za zdravljenje vročičnih obolenj in za blažitev vsakovrstnih težav med nosečnostjo. Njihov bog Jkchaua je bil zavetnik trgovcev s kakavom.

• Azteki so kakavova zrna uporabljali za plačilno enoto, ki ni bila nič manj vredna od zlata.

• Evropejci so čokolado prvič okusili v obliki penečega se vročega čokoladnega napitka, ki ga je Montezuma ponudil osvajalcu Cortesu.

Juliette Binoche (Vianne Rocher)

Svojega prvega oskarja, prepričani smo, da ne bo zadnji, je Juliette Binoche osvojila za stransko vlogo v Angleškem pacientu Anthonyja Minghelle ob Ralphu Fiennesu in Kristin Scott Thomas. Mednarodno veljavo pa si je ustvarila z vlogo v Neznosni lahkosti bivanja Philipa Kaufmana ob Leni Olin in Danielu Dayju Lewisu. Z Leno Olin torej v Čokoladi ne sodelujeta prvič. Nepozabna pa je bila tudi v trilogiji Tri barve Krysztofa Kieslowskega. V Modri je za vlogo skladateljice, ki se mora soočiti z tragično izgubo moža in otroka, osvojila Cezarja, Felixa in beneškega Leva.

Po študiju na pariškem Konzervatoriju je kmalu dobila priložnost z glavno vlogo v Zdravi Mariji Jeana Luca Godarda. Sledila sta “Rendez-vous” Andreja Techineja in Ljubimca na mostu Lea Caraxa. Mnogi je ne bodo pozabili zaradi prepričljive vloge v erotični drami Damage Louisa Malla.

Pred kratkim je posnela Les Enfants du Siecle v režiji Diane Kury, lani pa je doživela ognjeni krst na gledališkem odru v priredbi Pirandellovega Gola. Vloga Vianne ji je prinesla nominacijo za oskarja za glavno žensko vlogo tudi letos.

Johnny Depp (Roux)

Johnny Depp je z režiserjem Lassejem Hallströmom že posnel priznano dramo Kaj žre Gilberta Grapea s soigralcema Leonardom Di Capriom in Juliette Lewis. Lani smo ga videli v estetsko izjemnem Brezglavem jezdecu v režiji Tima Burtona. Z njim je posnel še Edwarda Škarje in Eda Wooda in bil za obe vlogi nominiran za zlati globus. Nazadnje smo ga videli v Devetih vratih Romana Polanskega. Sprejel je vlogo v drami The Man Who Cried Sally Potterjeve in v Blow Teda Demmeja ob strani priznane španske igralke Penelope Cruz.

S svojim prvencem The Brave, v katerem je zaigral z Marlonom Brandom, je doživel debut v Cannesu. Z Brandom sta zaigrala še v Donu Juanu De Marcu, kritiki pa ga cenijo predvsem po vlogah v Donnyju Brascu Mikea Newella, v Mrtvecu Jima Jarmuscha, in pa malo starejšem Benny in Joon, s katerim je bil nominiran za zlati globus.

Malo manj znan je kot kitarist, saj je igral kitaro na dveh albumih skupine Oasis in z Shaneom McGowanom, članom nekdanje skupine The Poges. Trenutno se udinja v skupini P, ki združuje Billa Carterja, Stevea Jonesa (nekdaj Sex Pistols) in Flea ter Sala Jenca (Red Hot Chili Peppers).