Coco Chanel

Te oči, ki izžarevajo vso lepoto ljubezni do življenja, kreacij, dela, moškega....in žalost ter nemoč , ko skozi deske voza opazujejo vso veličino sirotišnice...Čudovita fotografija, in izbira scene (če jo seveda želimo videti) npr. ko izve, da se bo ljubljeni moški njenega živlejnja poročil z drugo in stoji na širni planoti sredi noči vsa krhka in ranjiva, pa pod drevesom z barvami jeseni.Zanimiv je tudi spopad med obema gospodoma, tisti, ki ve, da jo izgublja je že vedno dovolj moški in gospod, da jo pusti odditi in vsa strast ljubezni na drugi strani, ki je dobila priložnost, da zaživi....Film, ki nauči razumeti marsikaj, če seveda to želimo, za vse ostale pa čisto spodobno razvedrilo.
Morda sem na koncu pogrešala malo več mode in orisa njenega življenja po Boy-u.

Včeraj sem si ogledal film. Dober izdelek, kot se za francosko kinematografijo spodobi. Že sam naslov v orig. je obetaven, saj napoveduje Coco pred Chanelom/firmo Chanel/, torej njen začetek in prikaz vzpona na modne odre in svetovno slavo. Film ima socialni povdarek, saj odlično prikazuje visoko družbo na začetku 2o.stoletja, njen snobovski naboj ter obremenjenost s predsoki. G.Chanel se je zaradi svoje naravne intuicije in inteligence znala obdržati in si priboriti tako željeno mesto v visoki družbi, ki ga je napovedala z obetavnim stavkom svoji sestri: Še prosili naju bodo, da bi smeli sedeti na najino mizo!
Igralsak zasedba je dobra, scenarija odlična, režija tekoča, pa tudi sam scenarij je razumen in ga odlikujejo odlični dialogi ter duhoviti podtoni.
Pravi Chanel nosijo le prave dame! Vse ostalo je ...khm.

COCO CHANEL
(Koža, eleganca, okus boginje)

O, svila, svila,
gola pršiš
z ženskega telesa

(Rad bi te poljubil,
se izgubil
v tebi za večno)

Danes sem vidla film...ko sem pisala prjateljici, da sem gledala coco chanel, mi je nazaj napisala, nic nisi komentirala, kak je film??.... Aja saj res, a morda ni ze samoumnevno,je bo film famozen! Solze so mi tekle, ko sem slisala tisti glas skarij, ki z veseljem drvijo po mizi in ustvarjajo temelje mode.

Za ples si sesije lepo crno oblekico ( katera je pravilo no1 zenske garderobe) in v njej zablesti na plesu poleg vseh zensk, ki imajo drazje in veliko bolj svecane obleke. Mami je komentirala, o pa si je res lepo sesila.. ja mami, seveda, saj je chanelova :)

Film govori o siroti, ki ne obupa in uspe. Skozi film je prisotna velika karizma te izjemne zesnke. Film govori o zacetku njene kariere, njenem ljubezenskem zivljenju in ne toliko o njenem imperiju..

Obozujem ljubljenje, skoda le, da zanj potrbujemo moske! (tako nekako zveni njena izjava)

Zato Ati, hvala ti, za mojo naslajso razavado Chanel CHANCE ...

Film ima pretresljiv začetek in ganljiv konec. Ostalo vmes pa je po mojem mnenju uro in pol dogčasa. Nekateri prizori so bili zrežirani prav po šolsko, preveč očitno je bilo, kaj hoče prizor povedati (npr. ko je Coco stala ponoči vzunaj v beli spalni srajci, z dolgimi črnimi spuščenimi lasmi, se mi zdi, da je bilo to takrat, ko je izvedela, da se njen ljubimec poroči). Med Coco in Boyem tudi ni bilo nobene kemije, razen v tistem prizoru, ko jo on, že poročen, obišče na delovnem mestu. Verjamem, da bi se dalo o življenju Coco Chanel narediti boljši film, predvsem z drugačnim scenarijem in kakovostnejšo režijo, glavna igralka pa je seveda kljub temu odlična.

Po ogledu filma sem imela tudi jaz občutek, da nekaj manjka. Vendar gre za pomanjkljivost, ki je do zdaj nisem bila vajena. Zanimivo je, da je film vse do zaključne špice pravzaprav dober, samo na koncu se zazdi, da bo naslednji dan ali kdaj drugič sledilo oziroma bi moralo slediti nadaljevanje. Številka dve. Vse do prizora z modno revijo, ki je po mojem mnenju celo vsiljen, zgodba poteka simpatično, psihološko zgledno nadgrajuje glavne like in opaziti je, da je šlo za žensko režisersko roko. Čeprav je to včasih moteče, spet drugič filmu doda nekaj senzibilnosti, občutljivosti za scenografijo, občutenja, odnose in nekakšen zgodbeni slow motion, brez akcijskega sarkazma in ignorance do majhnih detajlov. Kar se tiče naslova, se sicer strinjam: nihče ni obljubil filma s sprehajanjem po pisti, ampak vseeno bi poudarila, da je zgodbi zmanjkalo bistva. Roko na srce: to bi bila lahko pripoved vsake ženske, ne le Chanelove. Ogledamo si njeno zgodnje osebnostno dozorevanje, čustveno dozorevanje, ne dobimo pa odgovora na vprašanje, KAJ JO JE NAREDILO MODNO OBLIKOVALKO, čemu se je temu zavezala, čemu je hodila po svetu emancipirana in odprtega duha? Zgolj zaradi nesrečne ljubezni? Ali ker nekoč pač ni mogla udobno na konja? Ali ker ji pač ni uspelo kot povprečni pevki. Menda je to premalo, ne? V filmu manjka motivacije. Pa še to, kako ji je vendar uspelo na noge postaviti posel. Nisem hotela gledati modnih revij, bi bilo pa zanimivo posneti, kako je od klobukov prišla do prve modne revije. Namesto tega nam servirajo velik časovni preskok in pokažejo njen ponosen pogled na predstavitvi avtorskih oblek. Nihče pa ji ne verjame, da je ponosna. Čeprav sem prepričana, da je bila. Kakšen je korak od nesrečno zaljubljene ženske do pogumne poslovne ženske? Kot pravim, film potrebuje podaljšek. Vse ostalo je bilo čudovito. Igralci (Nivola se je naučil francosko za to vlogo!), predvsem pa slika sama in pripovedni tempo, napetost posameznih scen ter pametna odločitev, da film ostane francoski. Amerikanščina se mu res ne bi podala.

No, zlomka, tudi meni se je včeraj zahotel filmski večer in sem si ogledala tole Coco. In cel film sem nekaj čakala in čakala…. Pa v bistvu sploh ne vem kaj – mogoče, da me nekaj pretrese (smrt Boya me zagotovo ni, ker me njuna ljubezenska zgodba ni prepričala), ali pa da začutim vsak kakšno pozitivno vibracijo. Nič od tega. In čez cel film to njeno hladno in smešno koketiranje in ta šolsko ponesrečen prikaz neuspešne kabaretske kariere. Meni tega ne morejo prodati niti za ceno vstopnice. Zgodba bi torej bila lahko katerekoli ženske (kot pravi Movielady) in o Coco ne vemo niti zrnca (resnice ?) več kot predtem. Pravzaprav vem o njej veliko več, kot je bilo prikazano v filmu. Je sicer genijalka kar se tiče mode in ženska, ki je naredila v oblačenju (pravzaprav slačenju – saj je steznik brez predsodkov odvrgla) pravo revolucijo. Tu ji vsekakor dajem priznanje, vendar se je v njej nekaj moralo zgoditi, da je tako »zagrizla« v modo. Ali je bila dovolj revščina in odraščanje sirote… Zagotovo ne, ampak tega nam film ne uspe odkriti. Ne vemo niti, kateri dan dneva je imela najraje, katere knjige je prebirala (madonca, saj je kar naprej listala neke knjige) niti vrsto cigaret… Je pa film dober v tem, da je dokazal, kako kajenje vsakega ne ubije, saj je babnica dočakala 87 let. In ko se je film končal, se mi je zdel ta filmski konec tako otroško naiven in da bo (kot pravi Movielady) drugi teden nadaljevanje. Na žalost, preveč pocukrano zame. Dobro je prikazana sicer njena eleganca in izredno ponosna drža, ki meji že na aroganco, zato je kljub ljubki igralki, ki jo je upodobila, nisem vzljubila. Všeč mi je bila pa glasba in to predvsem čudoviti zvoki violončela. Vsaj nekaj, ne? O moških igralcih sploh ne gre izgubljat besed, pohvala samo za govor Italijana, ki je igral Boya, saj je precej dobro obvladal francoščino in angleščino. Lik Balsana pa me je čez cel film itaq preveč tako iritiral.
Še besedica o režiserki - ker je delala film o eni najbolj slavnih Francozinj in ga prodaja pod naslovom "biografska drama", bi se morala res bolj potruditi.

po ogledu res dobrih biografskih dram kot so walk the line in ray lahko Kokoš Anel vstane od mrtvih in gre režiserki Anne Fontaine prisolit eno čez njeno umetno brado. Film je živ dolgčas, kakršno pa zagotovo ni bilo njeno življenje. Film se konča nekje na sredini, ko jim je očitno zmanjkalo vse ljubezenske tematike za na platno in je dejansko začela končno sk krpat tisto platno...potem sledi samo še napis katerega leta je kaj naredila itd in kdaj je umrla in še po sili poudari, da je bilo to na nedeljo, dan ki ga je imela najmanj rada, ker ni bilo dela...s tako močno izjavo želijo v gledalcu vsaj nekoliko opravičit brezvezen konec, a hkrati napove film veselo novico in sicer, da ga je koncec! iz življenja pisarniškega uradnika bi se dalo narediti bolj zanimivo biografsko dramo kot smo si jo bili primorani ogledati po tem, ko tako ali tako ni bilo druge izbire saj je 5 eur za vstopnico že zdavnaj odšlo v nakup vstopnice za eden najslabših filmov leta! (vključno z ghosts of girlfriends past)

sramotno se mi zdi da lahko film o tako veliki modni ikoni katere njeni strogo krojene jopice narekujejo še danes vsako chanel kolekcijo..ženska ki je postavila temelj za little black dress in sramota da lahko režiser v avtobiografiji o tako izjemni ženski naredi ven ljubezensk ozgodbo, ko je splošno znano (kdor pozna bolje njeno življenje) da je bila vedno ljubica in nikoli vezana..žalostno je da 3/4 filma prikazuje drame z moškimi in le 15min je posvečeno njenemu oblikovanju..in še na koncu ko je modna revija prikazuje dogodke za nazaj..slaba biografska drama in že bolj žalostno da lahko ženska režisira film o taki ikoni na tak način..če že prikazujejo spletke bi raje pokazali afero z naci oficirjem ki jo je prisilila v beg v švico,ter skoraj povzročila njen propad oz. ji prinesla alvo v ameriki..žalostno res in zelo sem razočarana!