Cinderella Man: legenda o boksarju

Kratka vsebina

"V vsej zgodovini boksa ni tako človeško pomembne zgodbe, ki bi se mogla meriti z življenjem Jamesa J. Braddocka." -- Damon Runyon (1936)

V vrtincu velike gospodarske krize, ko je razpad ekonomije Ameriko spravil na kolena, je nenavaden junak dvignil množice na noge, ko je dokazal, kako vztrajno se je pripravljen boriti, da sebi in družini dobi drugo priložnost. Ta junak in vzor preprostih ljudi je bil James J. Braddock, a.k.a. "Cinderella Man (Pepelko)". Postal je eden izmed najbolj občudovanja vrednih legend v zgodovini boksa in športa nasploh. V zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil obubožani Braddock, nekdaj vrhunski boksar tik pred osvojitvijo naslova svetovnega prvaka, na tleh in zlomljen kot večina Američanov. Njegova kariera je bila, tako se je zdelo, končana, ni imel denarja ne za hrano ne za najosnovnejše potrebe. Bil je tik pred tem, da izgubi najdražje, kar je imel: svojo družino. Rešiti je ni mogel niti z najbolj sramotno potezo zanj, s socialno podporo. Toda globoko v sebi ni nikoli izgubil svoje odločnosti. Z ljubeznijo, častjo in neverjetnim pogumom je uresničil nemogoče sanje, se vrnil v ring in osvojil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji. Odvzel mu ga Joe Louis, eno največjih imen v zgodovini boksa. Zanj je bil Braddock najpogumnejši človek, s katerim se je kdajkoli pomeril v ringu.

Film opisuje njegov padec na dno in vrnitev v sam vrh. Nihče ni verjel, da ima vsaj kanček možnosti. Iz dvoboja v dvoboj so se krepile govorice, da je Braddock žrtev protizakonitih dogovarjanj za spopade z nasprotniki, ki ga krepko prekašajo, in da tvega celo svoje življenje. Toda Jima z vzdevkom Buldog iz Bergena, je gnalo nekaj onkraj gole tekmovalnosti. Zmagoval je vedno znova in znova. Nenadoma je obubožani delavec, ki je vsak dan stal v vrsti za delo na pristaniških dokih in večinoma ostal praznih rok, postal mit in pojem športnika, ki ne more izgubiti. Oborožen z upi in sanjami vseh ponižanih in razžaljenih se je vzpenjal proti vrhu in sprejel izziv, ki se je celo najbolj drznim zdel smrtna obsodba. Spopad s svetovnim prvakom težke kategorije Maxom Baerom, ki je "slovel" po tem, da je v ringu ubil dva nasprotnika, se je zdel usodno izzivanje usode.

Režiser Ron Howard pripoveduje: "Zgodba Jima Braddocka je od nekdaj bila in bo ena najbolj osupljivih in privlačnih človeških zgodb, saj nas opominja, kakšno izjemno moč imata človekova vzdržljivost in ljubezen. Cinderella Man ni le ameriška pravljica, temveč obče človeška pripoved o tem, kako trd je včasih boj z vsakdanjostjo in kako pomembno je, da nikoli ne pozabiš na svoj cilj; toliko bolj, če je ta cilj skromen dnevni obrok na mizi. Takšne zgodbe so zame kot filmskega ustvarjalca poseben izziv."

V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je bil Jim Braddock samo eden izmed mnogih bankirjev, farmarjev in navadnih delavcev, ki se jim je zaradi gospodarske krize življenje razblinilo v nič. Ko mu je okrajna boksarska zveza odvzela dovoljenje za boksanje, je poprijel za vsako delo. Toda tega je bilo malo, iskalcev pa nešteto. S 24 dolarji na mesec je skušal nahraniti pet lačnih ust v družini in zdelo se je, da bije boj, v katerem je obsojen na poraz. Ko v ostri zimi ni zmogel zaslužiti niti za mleko, elektriko in plin, je zaprosil za socialno pomoč; tako zanj kot za mnoge druge v deželi je bila to sramotna klofuta. Toda v času, ko je Rooseveltov načrt za oživitev gospodarstva, imenovan "New Deal", začel kazati prve znake uspeha, se je tudi Braddockova usoda začela obračati na bolje. Dobil je priložnost, da se pomeri z Johnom "Cornom" Griffinom v spopadu, v katerem se je po mnenju vseh vnaprej moral sprijazniti s porazom. Toda Jim si je priboril zmago. Kmalu zatem je z zmagama v dvobojih z Johnom Henryjem Lewisom in Artom Laskyjem dokazal, da ni šlo le za srečno naključje. S potezo, ko je s prvo denarno nagrado za zmago poplačal dolg socialne pomoči, si je pridobil vzdevek "Gentleman Jim." Začela se je njegova pot proti vrhu, kjer ga je čakal spopad s svetovnim prvakom v težki kategoriji Maxom Baerom.

Russell Crowe o svojem liku

Za Crowa je Braddock eden tistih pomembnih filmskih junakov, ki temelji na življenju resničnega heroja v boju ne le za nemogoč cilj ali slavo, marveč za skrb svojih ljubljenih. Njegova preprostost ga je v tridesetih naredila za vzornika in ljubljenca množic; Crowe je bil prepričan, da bodo tudi gledalci začutili veličino človeka, ki je vse, kar je dosegel kot športnik, dosegel zgolj kot oče in soprog.

"Cinderella Man je zgodba o družini, ki je preživela Veliko krizo," je prepričan Crowe, čigar portret rimskega poveljnika v Gladiatorju Ridleyja Scotta mu je prinesel oskarja. "Braddockovo življenje se ni začelo ne končalo z boksom; po njem je nadaljeval z življenjem očeta in moža, preživljal je družino, ljubil svojo ženo in videl odraščati svoje otroke in vnuke, dokler ni leta 1974 umrl v isti hiši, ki jo je kupil z denarjem za zmago v boju daljnega leta 1935. Upam, da sem ga zaigral čimbolj prepričljivo in pošteno."

Russell Crowe je več let čakal, da bi ga lahko zaigral. Prva priložnost se je ponudila med snemanjem Čudovitega uma (A Beautiful Mind), ko je scenarij pokazal Ronu Howardu, s katerim sta postala tesna prijatelja. Ko sta oba našla čas za ponovno skupno delo, Crowe je medtem dokončal zgodovinsko pomorsko dramo Master and Commander: The Far Side of the World z legendarnim avstralskim režiserjem Petrom Wirom, sta svojo namero tudi uresničila. Howardovi odločitvi, da sprejme režijo, je gotovo botrovalo tudi dejstvo, da je njegov oče Rance, v filmu ga vidimo v kratki vlogi napovedovalca Ala Fazina, kot otrok spremljal legendarni spopad Braddocka in Maxa Baera po radiu. Vzdušja ob tem in navdušenja ob Braddockovi zmagi in nikoli pozabil. Za vlogo Braddockove žene Mae je Howard pridobil oskarjevko Renée Zellweger, ki je zlati kipec po dveh nominacijah poprej osvojila za lik Ruby v Hladnem vrhu (Cold Mountain) Anthonyja Minghelle. To ni bilo težko, saj je Renee poznala lik in se ogrela zanj že veliko pred odločitvijo, da Braddockovo zgodbo prelijejo v film. Najbolj jo je pritegnilo dejstvo, da je bila Mae močna ženska z neomajnim lastnim mišljenjem v času, ki ženski ni priznaval pomembne vloge pri življenjskih odločitvah. "Najlepše pri njeni zgodbi je njena neomajnost, ko skozi svojo moč postane Jimova pobuda in cilj. Nikoli ni sedla v dvorano, da bi ga vzpodbujala v boju, saj boksa ni marala, toda hkrati mu je bila edina in najmočnejša opora prav s tem, ko mu je vedno odkrito povedala, kaj ji leži na srcu. Mae in troci so bili njegova prva in edina motivacija - zaradi njih je vztrajal vsem oviram navkljub."

Sodelujoči

Zgodbo in scenarij je napisal Cliff Hollingsworth. Odraščal je v Barnwellu v Južni Carolini, kjer je študiral za novinarja in dokončal učiteljišče. Nikoli se ni odrekel sanjam, da bi pisal filmske scenarije, zato je vsako leto po šest mesecev preživel v Los Angelesu. Čeprav je Cinderella Man njegov debi, bomo o njem in njegovih že napisanih osnutkih in dokončanih scenarijih najbrž še slišali.

Akiva Goldsman je dokončno oblikoval Hollingsworthov scenarij in ga priredil za film. Za prepričljiv portret shizofrenije genija v Čudovitem umu je leta 2001 dobil oskarja, zlati globus in nagrado Writers Guild Award. Med njegove zadnje scenarije sodijo Jaz, robot, Constantine s Keanujem Reevesom in Gospod in gospa Smith z Bradom Pittom in Angelino Jolie, ubesedil pa je tudi filme Klient, Batman za vedno, Čas za ubijanje, Čarovnije za vsak dan in številne druge.

Producent Brian Grazer že več kot 20 let omogoča snemanje filmov za velike in male ekrane. Pri tem sodeluje tudi kot pisec. Čudoviti um mu je prinesel oskarja, med njegovimi naslednjimi projekti pa bo gotovo najbolj odmevna filmska priredba knjižne uspešnice Da Vincijeva šifra (Da Vinci Code), ki jo bo prav tako režiral Ron Howard, in pa drama The Inside Man Spikea Leeja z Denzelom Washingtonom, Cliveom Owenom in Jodie Foster.

Salvatore Totino je vodil kamero. S Howardom sta skupaj že posnela The Missing s Cate Blanchett in Samuelom L. Jacksonom, sodeloval pa je tudi z Oliverjem Stoneom pri Any Given Sunday. Med njegove največje uspehe sodi Night on Earth Jima Jarmucha.

Kostumografija je bilo delo z oskarjem nagrajenega Daniela Orlandija (The Alamo, Telefonska govorilnica, s Colinom Farrellom, itd.). Oskarja je dobil za kostume v filmu Magic of David Copperfield .

Glasbo je napisal Thomas Newman, ki se je filmu zapisal z izjemnim delom pri Kaznilnici odrešitve, Little Women in med najnovejšimi Lemony Snicket's A Series of Unfortunate Events. Bil je sedemkrat nominiran za oskarja, tudi za Reševanje malega Nema in Pot v Pogubo.