Casanova

Kratka vsebina

Benetke 18. stoletja - bil je legendarni pustolovec, čigar ljubezenski podvigi so skozi stoletja navdihovali nešteto ljubimcev. Ona je bila najbolj virtuozna pisateljica svojega časa, ki je čakala, da bo našla tistega edinstvenega moškega s pristnim razumevanjem treznosti in strasti. Ko Giacomo Casanova (Heath Ledger) odkrije Francesco Bruni (Sienna Miller), končno sreča sebi enakovredno ljubezensko partijo in podleže edini ženski, ki ni klonila pred njegovimi čari... dokler ji ne dokaže, da je edini moški, vreden njenih romantičnih idealov.

S Casanovo je Lasse Hallström (Hišni red, Čokolada) ustvaril ostro, sofisticirano sodobno komedijo na podlagi legende o Giacomu Casanovi, renesančnem vohunu, vojaku, pisatelju, filozofu in pustolovcu, razvpitem ljubimcu žensk. Čeprav so o Casanovinem življenju in ljubeznih pripovedovali že številni filmi, še nikoli ni bil prikazan tako zelo človeško: zmeden, ker mu je ženska ukradla srce, poskuša postati boljši mož na njemu lastni premeteni način.

Film je doslej najbolj zabavno in prikupno režiserjevo delo, prav tako pa je igriva analiza brezčasnih konfliktov med zatajevanjem in čutnostjo, krinkami in identiteto, poželenjem in ljubeznijo.

Ključna vizija za film je bila posodobitev zgodbe: ta naj bi bila pristna v čustvenih in vseh ostalih pogledih ter takšna, da bi se z njo lahko poistovetilo tudi sodobno občinstvo. Scenaristi so si dali duška in tako je nastal Casanova, ki se razlikuje od znanega mita. Še vedno je samozavesten, bister in čeden upornik, hkrati pa ranljiv mož, ki preganja svojo ljubezen, medtem ko inkvizitor škof Pucci (Jeremy Irons) preganja njega. Ujet v vrtinec krink, dvobojev, prevar in ljubezenskega poželenja, Casanova spoznava bistveno razliko med omamnostjo osvojitve in močjo prave ljubezni.

Mečevalec, umetnik, genij in nori zaljubljenec: kako najti Casanovo 21. stoletja

Za vse veke vekomaj je postal znan kot največji ljubimec na svetu, ampak Casanova je bil veliko več kot to. Znan po svojem ostremu umu in pogubni duhovitosti, je bil med drugim pravnik, vojak, čarodej, pisatelj, filozof in nadarjen športnik. Vse to je samo še pripomoglo k njegovemu slovesu, da se mu ženske ne morejo upreti in da se ne zmore ustaliti samo z eno osebo.

Najti igralca, ki bi utelesil vse Casanovine najbolj izjemne lastnosti - in jim nato dovolil razpasti v najbolj ključnih trenutkih zlomljenega srca, ko je nakazano, da se trudi postati boljši mož s pomočjo pristne ljubezni - je bil izziv za filmske ustvarjalce. Na začetku so iskali igralca v tridesetih ali štiridesetih, ki bi lahko prikazal čustva nekoga, ki je marsikaj doživel in ki je ljubil veliko lepih žensk, ki pa hkrati začenja čutiti, da bi se morebiti veljalo ustaliti. A ko so videli precej mlajšega Heatha Ledgerja, se je vse v trenutku spremenilo. "Heath je vstopil v sobo in on je bil Casanova," se spominja Betsy Beers. "Šlo je za eno tistih neverjetnih stvari. Bil je zabaven, očarljiv in zelo, zelo zapeljiv. Bil pa je tudi eleganten in precej ranljiv."

Leslie Holleran nadaljuje: "Morda smo si res predstavljali malce starejšega moškega, ampak dejansko se je izkazalo, da je bilo bolj romantično in zapeljivo najti nekoga, ki je seksi, da dol padeš, poln vražje duhovitosti in zabave, tak, kakršen je Heath. Heath na pretanjen način prikaže čutno in ne toliko seksualno naravo Casanove."

Casanovina dediščina: kratka zgodovina legende

Casanova Lasseja Hallströma se podaja na neznan teritorij, saj se romantični junak zaljubi v žensko, ki ga zavrne, hkrati pa se film pokloni pestrosti Casanovine dediščine. Bil je predmet številnih romanov, iger in filmov in je postal eden najbolj brezčasnih sodobnih mitov. Bil pa je tudi mož iz mesa in krvi z neverjetno, resnično preteklostjo - vohun, vojak, diplomat, pisatelj in pustolovec, ki je postal sinonim življenja s polno paro. Njegovi spomini so ne le zabavna pripoved o njegovih romantičnih podvigih, so pa tudi fascinantna podoba obdobja renesanse in človeka, ki je potiskal meje človeških izkušenj do najbolj poživljajočih ekstremov.

Kdo je bil pravi Casanova? Nekaj podatkov:

• Giacomo Casanova se je rodil leta 1725 v Benetkah. Njegov oče je bil igralec, mati, ki je po svoji lepoti slovela po vsej Evropi, prav tako.
• Čeprav je bil bolehen otrok, ki je kar naprej krvavel z nosa, se je govorilo, da je odraščal med močnimi ženski, ki so lepo skrbele zanj in ga očarale.
• Že zgodaj je pokazal svojo sijajnost. Študiral je na univerzi v Padovi in se vpisal v semenišče, da bi postal duhovnik, vendar so ga izključili zaradi škandaloznega obnašanja in ljubezenski afer. Iz prava je doktoriral leta 1742.
• Leta 1744 je v Rimu Casanova postal tajnik kardinala Acquavive, dokler ga ni škandal spet prisilil, da je odšel iz mesta. Nazadnje se je vrnil v Benetke.
• Casanova je delal kot violinist, duhovnik, tajnik in vojak v več državah. Je tudi ogromno pisal, objavljal igre, romane, poezije in pamflete, čeprav je njegovo najslavnejše delo njegova epska avtobiografija History of My Life.
• Leta 1749 je Casanova spoznal svojo prvo veliko ljubezen, Henriette, o kateri je zapisal: "Ljudje, ki so prepričani, da ženska ne more vseh 24 ur enako zadovoljevati moškega, še niso srečali Henriette." Zapustila ga je zlomljenega srca.
• Vrsto let ga je preganjala inkvizicija. Leta 1755 so Casanovo aretirali zaradi čarovništva in zasegli vse njegove rokopise. Za pet let so ga poslali v grajski zapor, vendar je spektakularno pobegnil in se znašel v Parizu, kjer so ga pozdravili kot zvezdnika. Potem ko je tam obogatel z loterijo, je nadaljeval s pustolovščinami po Evropi.
• Casanova je umrl 4. junija 1798 na svojem gradu v Dux, ki se danes nahaja na Češkem. Po smrti je postal še slavnejši kot simbol goreče romance in obsedenosti z ljubeznijo
• Med filmi, ki so jih posneli o Casanovinem življenju in ljubicah, so Casanova Alfreda Deesyja iz leta 1918, Loves of Casanova Alexandra Volkoffa iz leta 1927, komedija Boba Hopa iz leta 1954 Casanova's Big Night, Casanova '70 z Marcellom Mastroiannijem in Casanova Federica Fellinija iz leta 1976 z Donaldom Sutherlandom.

O igralcih

Heath Ledger (Casanova) je kariero začel v gledališču. Nato je presedlal na avstralsko televizijo in posnel nadaljevanke Clowning Around, Bush Patrol, Corrigan, Ship to Shore ter Home and Away. Nastopil je tudi v več neodvisnih filmih, na primer Black Rock, Paws in Two Hands.

Leta 1997 je nastopil v prvi ameriški nadaljevanki Roar. Od takrat je posnel filme 10 razlogov, zakaj te sovražim, Patriot, Štiri peresa. Vitezova usoda, Bal smrti, Gospodarji Dogtowna, Gora Brokeback, Brata Grimm in Candy.

Sienna Miller (Francesca Bruni) se je uveljavila z BBC-jevo komedijo Bedtime in požela številne pohvale za nastop v ameriški nadaljevanki Keen Eddie. Na velikem platnu je bila videna v Layer Cake in Alfieju.

Jeremy Irons (škof Pucci) je kariero začel v gledališču, med njegovimi številnimi filmi pa Moonlighting, Betrayal, Swann in Love, The Mission (Misijon), The French Lieutenant's Woman (Žena francoskega poročnika), Danny, Champion of the World, Dead Ringers, Reversal of Fortune (za vlogo je dobil oskarja in zlati globus), Kafka, M. Butterfly, The House Of The Spirits (Hiša duhov), The Lion King (Levji kralj), Die Hard With A Vengeance (Umri pokončno brez oklevanja), Stealing Beauty, Chinese Box, Man In The Iron Mask (Mož z železno masko), Lolita, And Now...Ladies and Gentleman, The Time Machine (Časovni stroj), Callas Forever, Last Call, Beneški trgovec, Kingdom of Heaven (Nebeško kraljestvo).

Med njegovimi televizijskimi nastopi je najbolj znan tisti v nadaljevanki Vrnitev v Brideshead.

Režiral je film Mirad.

O režiserju

Lasse Hallström: njegov zadnji film je bil An Unfinished Life. Leta 2002 je dobil zlatega berlinskega medveda The Shipping News (Radijske novice). Režiral je tudi filme Chocolat (Čokolada), The Cider House Rules (Hišni red), My Life As A Dog (zlati globus za najboljši tuji film), Once Around, What's Eating Gilbert Grape (Kaj žre Gilberta Grapa), Something to Talk About (Čenče).

Kariero je začel na televiziji na rodnem Švedskem. Režiral je tudi glasbene videospote, med drugim za skupino ABBA. Bil je tudi režiser in montažer ABBA: The Movie. V domovini je od takrat režiral še več filmov, na primer A Lover And His Lass, Father To Be, Happy We ter The Children Of Bullerby Village po knjigah Astrid Lindgren.