Kolosej
Film distribucije Fivia

Bolj čudno kot fikcija

komedija
Harold Crick ni pripravljen, da gre. In pika.
Na sporedu od: 1.2.2007, Kolosej Ljubljana
1h 53min / 113min
Leto: 2006
Država: ZDA
Scenarij: Zach Helm
Režija: Marc Forster
Pisateljica Karen se ne zaveda, da glavni junak njenega najnovejšega romana obstaja tudi v resnici. Harold, ki je do sedaj živel precej dolgočasno življenje, v svoji glavi zasliši pisateljičin glas in njeno zgodbo, ki je pravzaprav tudi zgodba njegovega življenja. Prestrašen uvidi, da namerava Karen njegov lik ubiti, zato pomoč poišče pri slavnem literatu, da bi skupaj našla vzrok za nenavadno dogajanje in preprečila prehitro smrt. Domišljijo in realnost bo prepletal Marc Forster, režiser filmov V iskanju dežele Nije in Bal smrti.

"To je zgodba o moškem z imenom Harold Crick... in o njegovi zapestni uri.
Harold Crick je bil človek neskončnih številk, neizmernih izračunov in osupljivo skromnih besed. In njegova ura je povedala še manj."
-- Pripovedovalec

Po desetih letih napornega dela pisateljica romanov Karen Eiffel (Emma Thompson) zaključuje svojo zadnjo, bržkone najodličnejšo knjigo. Premostiti mora še poslednjo oviro – kako ubiti osrednjega junaka Harolda Cricka. Ob tem pa se ji niti ne sanja, da je Harold Crick (Will Ferrell) nedoumljivo živ in zdrav v resničnem svetu in za njene besede nenadoma zelo dojemljiv. Fikcija in resničnost usodno trčita druga ob drugo, ko osupli in veselo uporni Harold sliši, kaj Karen naklepa, in se zave, da mora nekako spremeniti njen (in svoj) konec. Bolj čudno kot fikcija v produkciji Columbia Pictures in Mandate Pictures je prisrčna komedija o tem, kako vzeti življenje v svoje roke in ga spremeniti v takšnega, kakršnega ste si vedno želeli.

O ustvarjalcih filma

Nenavadna komedija je delo režiserja Marca Forsterja, ki ga poznamo po filmih V iskanju dežele Nije in Monster's Ball. Gospod Forster je po mnenju kritikov eden izmed najbolj vizionarskih režiserjev v Hollywoodu. Njegovo Iskanje dežele Nije o življenju in ustvarjanju očeta Petra Pana, J. M. Barrieja, so vzljubili tako gledalci kot kritiki. Film je bil nominiran, med drugim, za sedem oskarjev, pet zlatih globusov in enajst nagrad BAFTA. Režiserju najljubša pa je nominacija za najboljšega režiserja s strani Directors Guild of America. Marc Forster je eden tistih redkih režiserjev, ki lahkotno obvlada tako metaforični kakor lirični filmski jezik.

Scenarij je napisal Zach Helm in težko bi verjeli, da gre za njegov debi. Na prestižni Theatre School, ki je del chicaške univerze DePaul, je študiral gledališko umetnost, nato pa se je preselil v Los Angeles in se sklenil posvetiti pisanju filmskih in gledaliških scenarijev. Med slednje sodita cenjeni igri "Last Chance For a Slow Dance” in "Good Canary.”

Helm s svojim načinom pisanja v osrednjo zgodbo spretno vpleta detajle, ki so po njegovem življenjskega pomena za pisateljski proces, kakršen je značilen za široki del postmodernega literarnega gibanja. "Od Pirandella, Brechta, do Wilderja, Stopparda, Woodyja Allena in Wesa Andersona smo priča stopnjevanju sodobne struje v dramski literaturi, za katero je značilno samozavedanje, prirejanje resničnosti in aktivno vključevanje gledalca vanjo. Z užitkom gledam, kako se Homer Simpson odziva na svojega »stvarnika«, ali ko se igralci »Urinskega mesta« na odru pritožujejo nad naslovom igre, v kateri igrajo. Bolj čudno kot fikcija je samo moja abstrakcija vsega tega – orodje za pripovedovanje zgodbe razvijem, preprosto povedano, v samo zgodbo. S tem gledalca čustveno pritegnemo ne le v samo zgodbo, temveč tudi v to, kako je ta zgodba napisana. To neizogibno porodi komične zaplete in nekaj izvrstnih štosov. "

Kamero je vodil Roberto Schaefer, ASC, ki spretno vodi svojo ustvarjalno pot med cenjenimi dokumentarci o Mavretaniji, Etiopiji, Novi Gvineji, Rusiji, Peruju, itd. ter filmom. S Forsterjem je že sodeloval pri filmu za DVD zgoščenko Everything Put Together ter pri pilotski epizodi za NBC-jevo nanizanko "Robbery Homicide Division/LA” z Michaelom Mannom in Stevenom Gyllenhaalom.

Za scenografijo je poskrbel Kevin Thompson (Flirting with Disaster Davida O. Russella), za kostume pa Frank Fleming (The Woodsman, Monster's Ball), ki je sodeloval z mnogimi uglednimi režiserji od Stevena Spielberga, Briana DePalme, do Ridleyja Scotta in Tima Robbinsa.

O igralcih

"Ni shizofrenija … Je samo glas v moji glavi. Hočem reči,
ta glas mi ne ukazuje, kaj naj naredim,
samo govori mi, kaj sem že naredil.
Zelo natančno in bolj besedno bogato. ”
-- Harold Crick

Harolda Cricka je upodobil Will Ferrell, ki si je svetovno slavo zagotovil s sodelovanjem v televizijski maratonski seriji "Saturday Night Live” v letih od 1995 do 2002. Na velikem platnu pa se je posvetil komediji z vlogami Elf, Talladega Nights: The Ballad of Ricky Bobby, Bewitched, Old School, Kicking & Screaming in The Producers. S slednjim je bil leta 2005 nominiran za zlati globus za najboljšega stranskega igralca. Pod taktirko Woodyja Allena je zaigral v izvrstni Melindi in Melindi ter posodil svoj glas Možu v rumenem klobuku v animirani uspešnici Curious George.

Haroldu usodna pisateljica Karen Eiffel je Emma Thomson. Poleg oskarja za najboljši prirejeni scenarij za Razsodnost in rahločutnost Anga Leeja, nam bo ostala v spominu z izjemnimi vlogami v Howardovem kotu in Ostankih dneva Jamesa Ivoryja, V imenu očeta Jima Sheridana in še mnogih drugih. Zaigrala je v številnih priredbah Shakespearovih del, v Mnogo hrupa za nič, na primer. Pred kratkim smo jo občudovali v romantični melodrami Samo ljubezen. Za svoje delo je prejela številne nagrade.

Bogata zasedba je združila še cenjena igralska imena Dustina Hoffmana (Diplomiranec, Rain Man, Polnočni kavboj, Mali veliki mož, Tootsie, pred kratkim Parfum), Maggie Gyllenhaal (Secretary, Happy Endings, Trust the Man z Julianne Moore ), nominiranko za zlati globus, Independent Spirit Award in Chicago Film Critics’ Award ter številne druge nagrade, Queen Latifah (Chicago, Frka v bajti) ter druge.

"Harold se je iznenada znašel pred pekarno
osupel in razkačen. Preklinjal je pekel
in nebesa v vsej njuni ničevosti. ”
-- Pripovedovalec

"Ne preklinjam, ne! Preklinjam tebe, bebavi glas!
Utihni že in me pusti pri miru!!!”
-- Harold Crick

Komentarji

31.1. 2007 ob 0:59

Film, po katerem nihče več ne bo napisal romana. Če je bil Psiho film, po katerem se nihče več ni tuširal, Žrelo pa film, po katerem ni nihče več upal na morje, je Stranger Than Fiction film, zaradi katerega nihče več ne bo upal napisati romana. Pisateljici Emmi Thompson se namreč zgodi, da jo obišče lik njene nove zgodbe. Prestrašeni možakar Will Ferrell, ki se boji, da bo umrl. Da ga bo ubila. Da se njegova zgodba zapleta v to smer. Nič čudnega, saj živi tudi v resnici in posluša njeno naracijo. Njeno pripovedovanje reči, ki jih počne vsak dan. Psihiatrinja Linda Hunt mu seveda razloži, da ga matra shizofrenija, toda nesrečni Will se s tem ne strinja in obišče profesorja angleščine Dustina Hoffmana. Strokovnjaka za angleško literaturo, ki mu pomaga odkriti v kateri knjigi nastopa, kdo piše njegovo življenje. »Mislim, da nisi Golum iz Gospodarja prstanov. To sem ugotovil,« mu razloži Hoffman in pričakuje veselje na njegovem obrazu. Tak je tale film, zmeden, zmešan in strašno originalen, očarljiv, domiseln ter po svoje zabaven. Veliko bolj kot Izpovedi nevarnega uma. Ravno toliko, da ga lahko vzamemo zares in da za vedno uniči pisanje knjig. Prav imate, Stranger Than Fiction je ugovor vesti za pisatelje, ki mislijo, da pišejo fikcijo in pozabljajo, da se vsaka fikcija prej zgodi tudi v realnem svetu.

— iztok gartner
3.2. 2007 ob 1:22

Zakaj dajo film pod komedijo, če enostavno ni! folk ne to it gledat k ni komedija!

— Dejan
6.2. 2007 ob 17:06

bolj bednga filma pa še ni itak sm ga šla gledat s sošolko sam zato k je to edina komedija

— manca
7.2. 2007 ob 22:53 zvezdica

film, ki ti pusti tak zelo prijeten občutek, ko greš iz kina priporočam, za sprostitev in pomiritev

— Kylie
17.2. 2007 ob 17:45

Where da gangster go whent dej die not in the heven where angels fly.

— Žan.D
25.2. 2007 ob 15:46

men je biw film ful ql!1

— crazy in love
28.2. 2007 ob 17:15

ko sem gledal ta film se mi je zdel zeloo dolgočasen, nikakor ne priporočam ogleda(žal vam bo)

— kva.
19.2. 2008 ob 0:00 zvezdica

seveda je kar nekaterim film bil dolgočasen saj niste zreli za tako poseben film.
Ta film je nekaj izjemnega in če mu niste dorasli pač pojdite pogledat še eno butasto ameriško komedijo.

— jaz
10.7. 2008 ob 2:00 zvezdica

Nenavaden film. Zelo nenavaden film, a kljub temu nadvse zanimiv. Zgodba o tepčku samotarju, ki ima življenje v številkah. Tip namreč šteje kolikokrat potegne s krtačko čez zobe in koliko korakov naredi, ko gre čez cesto. Poleg tega pa še neka pisateljica piše knjigo o njegovem življenju. Pravzaprav ne piše O njegovem življenju, temveč piše njegovo življenje.
Film, ki je vreden svojega naslova, saj je res bolj čuden kot fikcija.
Ocena: 4/5

— fAjŁi

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.