Bob Dylan: 7 obrazov

Arthur (Ben Wishaw)
Simbolistični pesnik, odpadnik, ki ima v filmu vlogo pripovedovalca, medtem ko ga zaslišuje neimenovana komisija glede motivov, nevidnega prevratnega gibanja in napačnega razumevanja njegovega dela. Arthur predstavlja Dylana pod vplivom Arthurja Rimbauda, simbolističnega pesnika in umetniškega upornika. Arthur odgovarja v obliki citatov iz Dylanovih razvpitih intervjujev in duhovitih ironičnih odgovorov iz leta 1965, ki so v nasprotju s poglavji, ki se odvijajo pozneje.

Woody (Marcus Carl Franklin)
Kot utelešenje Dylanovega mladostniškega navdiha najprej srečamo Woodyja, prezgodaj dozorelega temnopoltega 11-letnika, ki se predstavlja z imenom Woody Guthrie. Piše se leto 1959 in Woody se preizkuša v vlogi premišljenega in zagnanega trubadurja. Njegovi privrženci, ki jih srečuje na ulicah, ne dvomijo o njegovi pripovedniški in glasbeni nadarjenosti.

Jack (Christian Bale)
Prvi lik, ki žanje uspehe, je Jack, ki je s svojimi izvirnimi pesmimi in udarnim nastopom v ospredju protestno-glasbenega prizora v zgodnjih 60-ih letih prejšnjega stoletja v Greenwich Villageu. Ko poslušalci v njegovih besedilih razberejo družbeno in politično zavest, se Jack čudaško odmakne od svojega "sporočila", ko pretrga vezi s svojo izvoljenko in priljubljeno popevkarico Alice ter svojimi mladimi oboževalci.

Robbie (Heath Ledger)
Newyorški igralec in ljubitelj motociklizma si leta 1965 priigra slavo v biografiji tedaj izginulega Jacka. Opisano je Robbiejevo težavno desetletno razmerje s Claire. V ospredju je Dylanovo ljubezensko življenje, ki se odraža v zgodnjih ljubezenskih pesmih ter pesmih o poroki in razvezi s Sarah Loundes.

Jude (Cate Blanchett)
Medtem ko Robbie s težavo vzpostavlja ravnovesje med zasebnih življenjem in slavo, se Jude povsem posveti glasbeni karieri. Skozi oči tega lika spremljamo Dylanove prigode sredi 60-ih let in njegove folk rock klasike. Jude šokira občinstvo z udarnejšim rockom in vse bolj nihilistično osebnostjo. Pridobi si mednarodni sloves, vendar razkači staro glasbeno gardo in mnogotere novinarje. Nevarna igra ga pripelje do čustvenega zloma.

Pastor John (Christian Bale)
Nastopi vstajenje. 20 let pozneje. Pastor John je Jack, ponovno rojeni krščanski pridigar, ki se zapiše gospelu. John je upodobitev Dylanove spreobrnitve v krščanstvo v poznih letih 70-stoletja ter prikaz gospel glasbe, ki jo je ustvarjal in izvajal med letoma 1979 in 1981.

Billy (Richard Gere)
Zadnji in najstarejši lik se povsem umakne od sveta. Billy se kot odpadnik Billy the Kid zateče v metaforično mesto Riddle, toda soočiti se mora s svojim starim tekmecem Patom Garrettom, zato zapusti zatočišče in spet zaživi. Tu se zgodba nanaša na Dylanove odmike od javnega življenja, vključno s prvim, leta 1967, ko se umakne v Woodstock. Western je odraz njegovega zanimanja za country glasbo ter za korenine tradicionalne ameriške glasbe in folklore.

Intervju s Toddom Haynesom (režiser)

Kaj vam pomeni Dylan? Se vam zdi, da bo film vzbudil zanimanje za pevca in njegovo glasbo pri mladih?

Dylanovi dosežki ne potrebujejo mojega potrdila. Nekateri menijo, da je najboljši glasbenik vseh časov, nekateri pa se zanj niti ne zmenijo. Toda kot eno najvplivnejših v povojni glasbi in kulturi je njegovo ime neizbežno. Upam, da bo film za današnjo mladino, ki Dylana bolj povezuje z generacijo svojih staršev, pomenil preskok v tisto obdobje in zanimiv pogled na njegovo glasbo.

Kako ste začeli s pripravami? Verjetno ste si večkrat ogledali film Don’t Look Back, nastope v živo in prebrali njegovo avtobiografijo Chronicles. Ali ste govorili s katerim izmed njegovih bližnjih iz tedanjega obdobja, kot sta Joan Baez in Suze Rotolo?

Preučeval sem Dylanove pesmi, pisanje, filme in zgodovino, ki mu je bila v navdih. Osredotočil sem se na kraje, kjer sta se prepletala ali zrcalila njegovo ustvarjalno in zasebno življenje. Prebral sem vse njegove biografije, vse knjige, napisane o njem. Intervjujev nisem imel. Zdelo se mi je namreč, da vsem biografom spodleti v iskanju pravega ali resničnega Dylana in da je resnico mogoče prikazati le z nekakšno fikcijo. Govoril pa sem s Suze Rotolo. Poiskala me je sama, saj je slišala za nastajanje filma in se je bala, da bo o njej kot vedno ustvarjena napačna slika. Zanimalo me je, kaj je manjkalo v preteklosti, saj sem bil mnenja, da je bila njena vloga v biografijah vselej posrečena. "Zabava," je odgovorila.

Kako ste izbirali igralce? Zlasti Cate Blanchett.

Igralci v tem filmu so me povsem navdušili. Izbral sem pač najboljše, ki sem jih lahko našel, in to so bili Cate Blanchett, Heath Ledger, Christian Bale, Richard Gere, Ben Wishaw, Marcus Carl Franklin, Charlotte Gainsbourg, Julianne Moore, Michelle Williams, David Cross in Bruce Greenwood. Toda vloga Judea je bila od vsega začetka namenjena ženski. Le na ta način je bilo mogoče oživeti tako zelo nenavadno osebnost, kot je bil Dylan v letu 1966. In Cate je bila s svojo neizmerno inteligenco, vsestranskostjo in iznajdljivostjo več kot primerna.

Katera Dylanova pesem vam je najljubša?

Ne gre samo za eno. Najraje imam album Blonde on Blonde – prvi dvojni album v dobi rocka, in sicer zaradi njegove navdušujoče baročne sodobnosti in urbane melodrame.

Igralska zasedba

Ben Whishaw
Leta 1999 je odigral pomembni stranski vlogi v filmih The Trench in Mauvaise Passé. Svojo prvo glavno vlogo je sprejel leta 2001 v filmu My Brother Tom. V celovečercih največje uspehe žanje v zadnjih letih. Leta 2004 je dopolnjeval igralsko zasedbo v drami Enduring Love in kriminalni drami Layer Cake.

Leta 2005 se je začela vrteti biografska drama Stoned, v kateri igra Keitha Richardsa iz skupine The Rolling Stones. Njegova prihajajoča igralska projekta sta drama Brideshead Revisted in romantična drama Bright Star, v kateri bo zaigral pesnika Johna Keatsa.

Marcus Carl Franklin
Pred kratkim je končal snemanje komedije Be Kind Rewind, v kateri je zaigral ob Jacku Blacku, Dannyju Gloverju in Mii Farrow. Gledalci pred malimi zasloni so ga lahko opazili v filmih Lackawanna Blues in The Water is Wide ter seriji Law and Order.

Christian Bale
Svojo prvo filmsko vlogo je zabeležil v vojni drami Stevena Spielberga, Empire of the Sun. Sledile so vloge v številnih uspešnicah, kot so Henry V, The Portrait of a Lady, The Secret Agent, Metroland, Velvet Goldmine, All the Little Animals, American Psycho, Shaft, Captain Corelli’s Mandolin, Reign of Fire, Laurel Canyon, The Machinist, Batman Begins, The New World, The Prestige, Harsh Times, Rescue Dawn, in 3:10 to Yuma. Pred kratkim je zaključil snemanje akcijske drame Christopherja Nolana, The Dark Night.

Heath Ledger
Tragično preminuli igralec je svojo izjemno igralsko nadarjenost samo še potrdil leta 2005 z vlogo kavboja Ennisa Del Mara v drami Brokeback Mountain, ki je režiserju Angu Leeju prinesla oskarja za najboljšo režijo. Ledger si je priigral številna priznanja, med drugim nominacije za oskarja, zlasti globus, SAG, BAFTA in Independent Spirit, vse v kategoriji najboljši igralec. Za najboljšega so ga izbrali filmski kritiki iz New Yorka in San Francisca.

V istem letu je zaigral tudi v celovečercih The Brothers Grimm, Casanova in Lords of Dogtown. Njegovo delo ne bo pozabljeno niti v filmih The Order, Ned Kelly, The Four Feathers, Monster’s Ball, A Knight’s Tale, The Patriot, 10 Things I Hate About You, Black Rock, Paws in Two Hands.

Nazadnje smo ga lahko videli v romantični drami Candy, ki se je premierno zavrtela leta 2006 na berlinskem filmskem festivalu. Kmalu prihaja še njegova zadnja vloga, vloga Jokerja v najnovejšem filmu o Batmanu, The Dark Knight.

Cate Blanchett
Njena uspešna filmska kariera se je začela pred dobrim desetletjem, ko je leta 1997 zaigrala v kar treh uspešnicah, in sicer Paradise Road, Thank God He Met Lizzie (nagradi Avstralskega filmskega inštituta (AFI) in filmskih kritikov iz Sydneyja za najboljšo stransko igralko ) ter Oscar and Lucinda (nominacija AFI za najboljšo igralko).

Leta 1998 se je izkazala v kritično odlično sprejeti biografski drami Elizabeth (zlati globus za najboljšo igralko v drami, BAFTA za najboljšo žensko glavno vlogo ter nagrade mnogih združenj kritikov). Leto kasneje je zaigrala v celovečercih Pushing Tin, An Ideal Husband in The Talented Mr. Ripley (nominacija za nagrado BAFTA za najboljšo stransko vlogo). Sledili sta vlogi v uspešnicah The Gift in The Man Who Cried (najboljša stranska igralka pri National Board of Review).

Navdušila je tudi v filmih Bandits (nominacija za zlati globus za najboljšo stransko igralko) in The Shipping News, v vlogi Galadriel pa so jo nedvomno opazili oboževalci trilogije Lord of the Rings. Tu so še filmi Charlotte Gray, Heaven, Veronica Guerin (nominacija za zlati globus za najboljšo igralko v celovečercu), The Missing in Coffee & Cigarettes (nominacija za nagrado Independent Spirit za najboljšo stransko vlogo).

Svoj največji uspeh si je priigrala z vlogo Katharine Hepburn v biografski drami The

Aviator, saj je prejela oskarja ter nagradi BAFTA in SAG za najboljšo stransko igralko. Leta 2005 je po dolgem času spet zaigrala v avstralskem filmu in si z vlogo v kriminalni drami Little Fish priigrala nagrado AFI za najboljšo igralko. Nadaljevala je z uspešnicami Babel, The Good German, Notes On A Scandal (nominacije za oskarja, nagrado BAFTA in SAG za najboljšo stransko igralko) ter lani v biografski drami Elizabeth, the Golden Age (nominacije za oskarja, zlati globus, SAG in BAFTA za najboljšo igralko). Trenutno v kinematografih gostuje v filmu Indiana Jones and the Kingdom of the Chrystal Skull. Za vlogo v celovečercu I'm Not There je lani prejela zlati globus in nagrado Independent Spirit za najboljšo stransko igralko.

Richard Gere
Najbolj je nase opozoril z vlogami v izjemnih uspešnicah An Officer and a Gentleman, Days of Heaven, American Gigolo, Pretty Woman, First Knight in Primal Fear. Med njegove novejše sodijo vloge v celovečercih The Hoax, The Flock in The Hunting Party (Spring Break in Bosnia).

Leta 2000 je ponovno sodeloval z režiserjem komedije Pretty Woman in tedanjo soigralko Julio Roberts v dobičkonosni romantični komediji Runaway Bride. Ne gre spregledati tako s strani kritikov kot tudi občinstva odlično sprejetega filma Unfaithful iz leta 2001. Leta 2003 si je prislužil svoj prvi zlati globus, in sicer z glavno moško vlogo v filmu Chicago, še leto dni pozneje pa je ob Susan Sarandon in Jennifer Lopez zaigral v romantični komediji Shall We Dance.

Njegov prvi celovečerec je iz leta 1978, ko se je preizkusil v romantični drami Days of Heaven. Za svoj prvenec je prejel italijansko različico oskarja. V njegovo filmografijo so med drugim uvrščeni tudi filmi Looking for Mr. Goodbar, Blood Brothers, Yanks, American Gigolo, Breathless, Beyond the Limit, The Cotton Club, Power, No Mercy, Miles From Home, Internal Affairs, Sommersby, Red Corner in The Jackal.

Filmska ekipa

Todd Haynes
Njegov prvi celovečerec, Poison, je bil izbran za prvo nagrado žirije na filmskem festivalu Sundance leta 1991. Tri leta kasneje je ustvaril film Safe, ki so ga mnogi imenovali za najboljšega v letu 1994, med drugim kritiki pri vodilnem ameriškem časopisu The Boston Globe. Pri The Village Voice so mu celo pripisali naziv najboljšega v 90-ih letih prejšnjega stoletja. V tem filmu je Haynes tudi prvič sodeloval s priznano igralko, Julianne Moore.

Njegov tretji celovečerec je drama Velvet Goldmine (1997), v kateri so zaigrali Ewan McGregor, Jonathan Rhys-Meyers, Christian Bale in Toni Collette. V Cannesu so mojstrovini namenili nagrado za najboljši umetniški prispevek. Far From Heaven (2002), Haynesov četrti celovečerec, v katerem so filmsko zasedbo sestavljali Julianne Moore, Dennis Quaid in Dennis Haysbert, je navdušil kritike po vsem svetu. Potegoval se je za štiri oskarje, med drugim v kategoriji najboljša igralka (Julianne Moore) ter najboljši scenarij (Todd Haynes).