Kolosej
Film distribucije A.G. Market

Bloody Sunday

drama
Nedelja, 30.1.1972: dan, ki se je zapisal v zgodovino, kot dan, ko je umrla nedolžnost, Kot dan, ko so žrtvovali resnico, In za vedno spremenili življenja številnih. Dan, ki se ga bomo spominjali kot Krvavo nedeljo!
Na sporedu od: 11.9.2003, Kolosej Ljubljana
1h 47min / 107min
Scenarij: Paul Greengrass
Režija: Paul Greengrass

Film

30. januarja 1972. so britanski vojaki v Derryju na Severnem Irskem ustrelili 13 neoboroženih civilistov, ki so se udeležili protestnega shoda proti zapiranju brez sodnih procesov. Ta dogodek, znan kot Krvava nedelja, je bil glavna prekretnica v zgodovini sodobnih irskih konfliktov, ki so se po njem razplamteli v državljansko vojno in ki je pahnil mnoge mlade ljudi v IRINE vrste, ter sprožil val 25 let trajajočega nasilja.

Film pripoveduje zgodbo o Krvavi nedelji, o samo enem dnevu od zore do noči, od prihoda tisočih vojakov na ulice obleganega mesta do nasilnega spopada med pripadniki Padalskega polka in množico civilnih protestnikov. Spremlja tako britanske vojake in policiste kot civiliste z obeh versko sprtih strani. Posebej se osredotoči na štiri ljudi: Ivana Cooperja, idealističnega voditelja Gibanja za državljanske pravice, protestanta v katoliškem taboru, ki deli sanje o mirnih spremembah Martina Lutherja Kinga ; Gerryja Donaghyja ,17-letnega katoliškega upornika, ki bi se rad umiril in poročil s protestantskim dekletom, žal pa ga dogodki potegnejo v nasilni spopad z vojaki; brigadirja Patricka McLellana, poveljnika britanske vojske v Londonderryju, ki je prisiljen stopiti v odločno akcijo, da bi preprečil protestni marš in na mladega vojaka, radijskega operaterja padalskega polka, ki mora s svojo enoto prekaljenih veteranov vdreti v Bogside.

Krvava nedelja je vojni film o boju za mir, posnet v živem, ultrarealističnem stilu na ulicah in med množico, v poveljstvih in zakotnih uličicah, z metalci kamenja in aktivisti, generali in navadnimi vojaki. Film je s svojim skrajno omejenim časovnim okvirom in epskim stopnjevanjem pravi čustveni vrtiljak, napeta "Bitka za Alžir" Severne Irske: portret spopada med neustavljivo silo in negibno oviro, kar 700 let trajajoči spopad med Britanijo in Irsko predstavlja. Hkrati je, v luči spopada močne armade in obleganega, upornega mesta, brezčasna in univerzalna zgodba, ki odmeva po celem svetu in skozi vso zgodovino, od obleganja Troje do arabsko-izraelske vojne.

Krvava nedelja: zgodovina

Združenje za državljanske pravice Severne Irske v sodelovanju z lokalnimi skupinami je sklicalo protestni shod na nedeljo 30. januarja 1972. Marš naj bi se začel na Bishop's Fieldu v katoliškem predmestju Creggan, na ogolelem hribu nad mestom, nadaljeval naj bi se skozi Free Derry do rotovža, sedeža lokalne (protestantske) politične vlade v središču mesta, kjer naj bi imeli zborovanje. Namen marša je bil protest proti zapiranju brez sodnih procesov, ki ga je britanska vlada uvedla poleti 1971 na zahtevo unionistične vlade v Stromontu, ki je svarila pred protestantskimi povračilnimi ukrepi proti naraščajoči plimi katoliških nemirov.

Gibanje za državljanske pravice je nastalo leta 1968 v Derryju. To je najzahodnejše mesto v Združenem kraljestvu, samo 6 milj od meje z Donegalom, od Belfasta pa ga ločuje gorovje Sperrin. Mesto, ki leži na obalah reke Foyle, preden se ta odpre proti širokemu estuarju, je globoko zabredlo v spopade. V 17. stoletju so protestanti, vdani Williamu Oranskemu, vstali proti dolgem obleganju katoliške vojske Jamesa II, leta 1969 pa so katoliški prebivalci Bogsidea ustali proti napadu militantnih protestantov in policije, ki so jih skušali z ognjem izgnati iz njihovih domov. Niti o imenu mesta ne soglašajo: protestanti ga imenujejo Londonderry ( v spomin na nekdanjo finančno podporo iz Londona), katoliki pa s starim gelskim imenom Derry, kar pomeni "hrastov gaj".

Unionistična vlada v Belfastu, britanska vlada in britanska vojska so januarja 1972 trdno sklenile ustaviti Gibanje za državljanske pravice in so tudi poskrbele za to. Poveljnik kopenskih sil v Severni Irski general Robert Ford se je sestal s protestantskimi trgovci iz mestnega središča, ki so se pritoževali nad nenehnimi napadi mladine iz nacionalističnih sosesk. General Ford je ukazal brigadirju McLellanu, poveljniku 8. brigade, ki je pokrivala območje Londonderryja, naj izdela načrt za aretacije in na vsak način zahteval sodelovanje pripadnikov I. bataljona Padalskega polka. Padalci so bili nameščeni v Belfastu, kjer so si pridobili zastrašujoč sloves. Pred tem nikoli niso bili na ulicah Derryja. Njihov cilj je bil prijeti in zapreti 500 oseb.

Igralska zasedba

James Nesbitt (Ivan Cooper) je rojen na Severnem Irskem. V zadnjih letih je ustvaril niz uspešnih vlog: glavno vlogo v Lucky Break Petra Cattanea, Wild About Harry Declana Lowneyja, Most Fertile Man in Ireland. Igral je tudi v uspešnicah Waking Ned Devine in Welcome to Sarajevo. Znan je po svoji vlogi Adama v popularni britanski komični seriji Cold Feet, za katero je dobil nagrado ITV British Comedy za najboljšega komika. Pred kratkim se je pojavil v komični TV-drami Murphy's Law, BBC-jevih nadaljevankah Playing The Field, in Touching Evil. Igral je še v Common As Muck, Ballykissangel, Soldier Soldier, Between the Lines in Lovejoy in tudi v nagrajeni BBC-jevi drami Go Now.

Tim Pigott-Smith (general major Ford) nastopa v gledališču in na filmu. Igral je v številnih televizijskih dramah, kot so: The Innocents, The Vice, Kavanagh QC ter v klasiki Jewel in the Crown, v filmih Ostanki dneva in The Four Feathers. Redno nastopa v Shakespearovih dramah v RSC in National Theatru, igral je tudi na Broadway v Iceman Cometh s Kevinom Spaceyjem.

Nicholas Farrell (brigadir MacLellan) je pred kratkim igral v uspešnici Pearl Harbour. V njegove filmske dosežke spadajo tudi vloge v filmih Plunkett & Macleane, vloga Horatia v Branaghovi adaptaciji Hamleta, Chariots od Fire in Twelft Night. Nastopil je v številnih TV-produkcijah. Med njimi so Lipstick on Your Collar, Midsomer Murders in The Choir. V njegove gledališke vloge spadajo: Cymbeline, The Revenger's Tragedy, Tri sestre, Julij Cezar.

Declan Duddy (Gerry Donaghy) končuje srednjo šolo St. Peter v Derryju in se je pred kratkim prijavil na univerzo. Krvava nedelja je njegov igralski debi. Njegov stric Jackie Duddy je umrl na Krvavo nedeljo, star 17 let.

Gerard McSorley (šef policije Lagan) je nastopil v filmih Decent Criminal, Angela's Ashes, Agnes Brown, The Deep end of the Ocean, Dancing at Lughnasa. Igral je tudi v Jordanovem Michaelu Collinsu in Mesarčku ter v Sinovi nekih mater s Helen Miren.

Filmski ustvarjalci

Paul Greengrass: scenarij in režija. Napisal in režiral je znano dramo po resničnih dogodkih The Murder od Stephen Lawrence za ITV, ki je dobila nagrado BAFTA TV za najboljšo dramo 1999. Za TV je ustvaril tudi The Fix in The One that got away. V njegove filmske dosežke spadata Resurrected in The Theory of Flight z Kennethom Branaghom in Heleno Bonham Carter. 10 let je bil producent nagrajene britanske serije World in Action. Napisal je zelo kontroverzno knjigo Spycatcher. Svoj prvi film je posnel v Derryju leta 1981. Bil je prvi novinar, ki je snemal v zaporu Maze, ko je poročal o gladovni stavki.

Mark Redhead, producent po končanem študiju novinarstva je delal na londonski Weekend Televison, kjer je med drugim bil producent filmov The Trial of Richard III in The Trial of Lee Harvey Oswald leta 1986. Delal je tudi kot svobodni režiser in producent dokumentarcev. 1993 je začel delati pri Granadi, kjer je med drugim produciral serijo z Rikom Mayallom ter The Bare Necessities. Leta 1999 je s Paulom Greengrassom ustvaril znani film The Murder of Stephen Lawrence .

Don Mullan, koproducent, je avtor znane uspešnice Eyewitness Bloody Sunday, (ki je odigrala ključno vlogo pri odločitvi Tonyja Blaira, da ustanovi novo preiskovalno komisijo o dogodkih na Krvavo nedeljo) in The Dublin &Monaghan Bombings. Mullan je rojen v Derryju, šolal se je v Derryju in Dublinu. Pri 15 letih je kot udeleženec svojega prvega protestnega shoda za državljanske pravice bil priča pokolu na Krvavo nedeljo. Prek sodelovanja v Severnoirskem gibanju za državljanske pravice se je vključil v delo za državljanske in človeške pravice po celem svetu. Leta 1980 je postal direktor AFRL-ja (Action for Ireland), organizacije za pravosodje, mir in človeške pravice s sedežem v Dublinu. Od 1983-1984 je delal kot prostovoljec v Recife v Braziliji. Leta 1984 se je kot gost nadškofa Desmonda Tutuja udeležil predsedniške inauguracije Nelsona Mandele. Od julija 1994 je dve leti delal pri Concern Worldwide in med tem časom obiskal Ruando in Zair. Trenutno dela kot svobodni novinar in pisatelj in je pred kratkim napisal tretjo knjigo Memories of the visit to Ireland of St Therese.

Pippa Cross, izvršna producentka, je bila izvršna producentka Sheridanivih filmov Moje levo stopalo in The Field. Producirala je Sullivanov film Jack in Sarah, ter režiserski prvenec Anthonyja Hopkinsa Augist. Pred kratkim je producirala Svet duhov Terryja Zwigoffa ter filma The Gathering in The Good Thief.

Jim Sheridan, izvršni producent. Po uspešni gledališki karieri med letoma 1960 in 1980 je leta 1989 napisal in režiral svoj prvi igrani film Moje levo stopalo, ki ga je kritika visoko ocenila. 1990 je napisal in režiral The Filed. Istega leta je napisal scenarij za In to the West, ki ga je leta 1992 režiral Mike Newell. Leta 1993 je napisal, režiral in produciral film V imenu očeta, leta 1995 pa napisal in produciral Sinovi nekih mater, ki ga je režiral Terry George. Leta 1997 je napisal, režiral in produciral film Bokser. Bil je producent filma Agnes Browne, ki ga je režirala Angelica Houston. Njegovi filmi so prejeli visoke ocene kritike po celem svetu, dobili so 13 nominacij ter prejeli 2 oskarja in številne druge prestižne mednarodne nagrade. Jim Sheridan živi v Dublinu z ženo in tremi hčerami.

Komentarji

8.12. 2005 ob 20:00 zvezdica

Film je tako realističen, da dejansko občutiš bolečino tistega dne. Odlična igra in napetost, ki se stopnjuje iz minute v minuto. Meni osebno je to eden najboljših filmov, ki objektivno predstavi ves pokol in grozoto, ki je spremljala tisto nedeljo. Pa še U2 in komad so zakon!

— Independent Dude
26.12. 2005 ob 19:31 zvezdica

Prvo, kar je potrebno poudariti je to, da film mogoče malce manipulira z resnico in prikaže dogodke iz samo ene strani. Kljub tej napaki je film odličen, dobro odigran, posnet je ultra - realistično, kot da bi bil tam, še sam mogoče začutiš naboje, ki se zarijejo v trebuh. Ja... kdo je kriv za pokol? Ne vemo... tudi po tem filmu ne bomo vedeli, je pa odičen prikaz, kako lahko hitro umre nedolžnost.

— The Dude
11.2. 2006 ob 22:16 zvezdica

se popolnoma strinjam s komentarjem mojega predhodnika. film, da res podoživiš vso to grozeče dogajanje leta 1972.

— Peter

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.