Kolosej

Začaran

komedija
Na sporedu od: 15.2.2001, Kolosej Ljubljana
1h 33min / 93min
Scenarij: Peter Cook, Dudley Moore, Larry Gelbart, Harold Ramis, Peter Tolan
Režija: Harold Ramis

Naj vam predstavimo Elliota Richardsa, dobrodušnega tehničnega svetovalca, ki pa nikakor ne zna biti družaben. Zaljubljen je v sodelavko Alison Gardner. Na žalost ta komaj opazi, da je živ. Ker si obupno želi pridobiti njeno naklonjenost, Elliot sklene pogodbo s Hudičevko - poželjivo, na smrt privlačno žensko, ki, kot bo kmalu odkril, ima prav nabrit smisel za humor. V zameno za Elliotovo dušo mu bo zapeljivka izpolnila sedem želja.

Najprej si Elliot zaželi, da bi bil bogat, vpliven in poročen z Alison. Ko se naslednjega jutra zbudi, odkrije, da je vse to in še več - kot kolumbijski velepreprodajalec mamil. Ni problema, pomisli, saj ima še šest želja. Kaj pa če bi postal najbolj rahločuten moški na svetu? Seveda Elliot nazadnje konča kot solzavi, smrkavi cepec. Košarkaška dvometraška zvezda? Elliot potolče vse rekorde NBA, vendar na žalost njegovo telo nima čisto povsod proporcionalnih "mer".

Elliot bridko spoznava, da mora biti pri izražanju svojih želja pazljiv. Kajti Hudičevka, ki je vedno korak pred njim, mu pri njihovem izpolnjevanju vztrajno kakšno zagode in vsako novo življenje spremeni v pekel.

Brendan Fraser igra Elliota Richardsa, nesrečnega mladeniča, ki trpi zaradi nevračane ljubezni in si obupno želi spremeniti življenje. Elizabeth Hurley igra Hudičevko, ki mu prebrisano obljubi prav to - za določeno ceno. Frances O’Connor igra Alison, objekt Elliotove naklonjenosti.

Kaj, če bi bili lahko, kdorkoli bi hoteli? Če bi se vam izpolnila vsaka želja? Režiser Harold Ramis si je zastavil prav ti dve vprašanji, ko je začel razmišljati o sodobni verziji komedije iz leta 1967 Bedazzled. Ramisu in njegovemu partnerju, producentu Trevorju Albertu, je bila ta zelo všeč, saj je na svojstven način prikazala legendo o Faustu in Mefistu. V njej sta nastopila Peter Cook in Dudley Moore, režiral pa jo je Stanley Donen. Ramis in Albert sta seveda vedela, da je potrebno zgodbo posodobiti. "Všeč nama je bilo, kar so storili Stanley, Peter in Dudley," pravi Albert. "Vendar je bilo to pred tridesetimi leti, medtem se je kultura precej spremenila."

Izvirnik je bil zato samo odskočna deska, saj sta Ramis in Albert želela novo verzijo oblikovati provokativneje in drzneje, a hkrati ohranjujoč brečasne teme izvirne legende. Ljudi bo skušnjava vedno zapeljala, čeprav se skušnjave same spreminjajo.

Ko je Ramis začel pisati scenarij skupaj z Larryjem Gelbartom in Petrom Tolanom, je skušal ugotoviti, česa si najbolj želi večina Američanov. Odločil se je, da naslednje: biti bogat, vpliven, slaven, bistrega duha in mišičastega telesa. Vendar je Ramis želel poudariti, "da si skozi vse življenje želimo določene stvari, ki naj bi nas po našem prepričanju osrečevale, zaradi katerih bomo uspešni in privlačni za druge ljudi. Vendar temu ni tako. Čelel sem povedati, da same želje niso dovolj."

Poglejmo Elliota Richardsa - ki si nadvse želi biti priljubljen in osvojiti srce ženske svojih sanj. "Elliot je še vedno zelo otročji," poudarja Ramis. "Je kot velik pasji mladiček. Če bi bil bogat, vpliven, visok, mišičast in bister, potem bi ga po njegovem mnenju ženske imele rade. Tako kot vsi mi tudi Elliot spozna, da nas stvari, ki si jih želimo, ne bodo nujno tudi osrečevale."

Vloga Elliota je zahtevala izredno vsestranskega igralca, saj lik skozi film večkrat doživi temeljito preobrazbo, ki vsaka zahteva drugačen nastop. Ramis je bil nad izbiro več kot navdušen. "Brendan Fraser ima dušo neprilagojenca in telo junaka," razlaga. "Je privlačen, ima izredno telesno moč in energijo, a zna biti tudi prav trčen, skromen in ponižen." Tudi na Trevorja Alberta je naredil podobno dober vtis. "Brendan je sijajen igralec, ki naredi lik, ki ga igra, povsem prepričljiv. Z njegovo pomočjo je vsak Elliot zabaven in nekaj posebnega."

Čeprav ko so vsi različni Ellioti nezaslišani, Brendan Fraser poudarja, da je v svojem bistvu lik še kako resničen. "Vsi poznamo koga, ki je tak kot Elliot," trdi. "Je družbeni neprilagojenec, ki je prijazen in neškodljiv, vendar še ni pogruntal, kako bi z ljudmi komuniciral, ne da bi jim šel na jetra. Zato se zelo težko upre Hudičevki, ko mu ponudi možnost spremeniti vsakdan - pravzaprav več vsakdanov - in jih spremeni v napeto pustolovščino, v vse, kar si je kdajkoli želel."

Hudičevka mu nudi vse te stvari, hkrati pa se potrudi, da gredo vsa nova življenja brezupno po zlu. Medtem ko so mit, literatura, filmi in gledališče hudiča predstavljali kot moškega (ali vsaj z moškimi lastnostmi), je imel Harold Ramis v mislih nekaj drugega. Oziroma njegova žena: "Pravzaprav se je ona domislila, da bi bil hudič ženskega spola," se spominja. "Nekega večera sva se pogovarjala, kdo naj bi igral hudiča. Našteval sem različne igralce in nazadnje je vprašala: Zakaj bi hudič ne bila ženska? Zamisel je imela veliko čustvene in psihološke resonance. Nenazadnje ženske uročijo veliko moških. In ker imajo v naši družbi ženske resnično moč, sem pomislil: Zakaj bi res ne bil ženska?"

Ramis se je želel izogniti tudi tradicionalnim predstavam o dobrem in zlu - in stereotipom, ki jih te porajajo. "Naša hudičevka ni zlikovka," zatrjuje. "Je bolj navihana kot zla. Poleg tega sem želel, da bi bila lepa, zares uglajena in veliko bolj svetovljanska kot Elliot."

Pri iskanju igralke, ki bi upodobila zapeljivko, se Ramis ni mogel izogniti oblikovanju seznama žensk v Hollywoodu, ki jim pravi uničujoče. "Elizabeth Hurley je bila povsem pri vrhu seznama," pravi. "In ko je prišla na sestanek z nami, je bila ravno pravšnjega komičnega duha. Elizabeth je zelo prefinjena, spolno privlačna in energična in ima čudovit joie de vivre. Vedno se mi je zdelo, da bi se Brendan in Elizabeth krasno ujela, ker je na določen način zelo nedolžen in čist, ona pa se zdi tako svetovljanska." Trevor Albert dodaja: "Elizabeth ima energijo in nekaj, kar te očara in pritegne."

Hurleyeva je bila navdušena nad navihano naravo svojega lika. "Všeč mi je, ker je tako igriva," priznava. "Čeprav želi včasih prestrašiti Elliota, skuša to, da bi se odrekel svobodi, doseči predvsem z zapeljevanjem. Hudičevka uživa, ker vpliva na Elliotove odločitve glede njegovih želja in hkrati prav dobro ve, da se ne bo nobena obnesla. Čivi zato, da jih skvari."

Hudičevka vstopi v Elliotovo življenje kot odgovor na zašepetano prošnjo: "Ljubi bog, vse bi dal, da bi imel to žensko (Alison) v svojem življenju." Avstralska igralka Frances O’Connor igra tretje ogljišče Začaranega trikotnika. Kritike je navdušila z nastopom v Mansfield Parku, vendar Ramis in Albert tega filma nista poznala, ko je prišla na avdicijo, in niti tega nista doumela, da je Avstralka. "Frances je bila za nas veliko odkritje," pojasnjuje Ramis. "Pri branju scenarija se je sijajno odrezala. Še celo prelisičila nas je, da je Američanka. In ko sem si jo ogledal v Mansfield Park, me je povsem osvojila."

Alison tako kot Elliot doživi več preobrazb kot idealizirani ljubezenski objekt Elliotovih želja, med drugim je ognjevita latina in žena mamilaškega lorda, svobodomiselno, tetovirano dekle; spolno agresivna športna novinarka in sofisticiranka v slogu Grace Kelly. O’Connorjeva je uživala v različnih inačicah Alison. "Liki se mi zdijo zelo ekstremni, drug od drugega se povsem razlikujejo, zato jih je bilo zabavno igrati. Vsaka moja preobrazba je drugačna in vsako sem po svoje znala ceniti."

Alison ni edina oseba iz Elliotove službe, vključena v njegove želje. Kvartet njegovih sodelavcev - igrajo jih Orlando Jones, Paul Adelstein, Miriam Shore in Toby Huss - ki Elliota v službi bodisi ignorirajo ali ustrahujejo, se kot različni ljudje prav tako pojavijo v vsakem od Elliotovih svetov. Začaranega je v tem pogledu navdihnila priljubljena filmska klasika: "Razmišljal sem o Čarovniku iz Oza," razlaga Ramis, "saj se vsi ljudje, ki jih Dorothy pozna s kmetije, pojavijo tudi v domišljijskem Ozu. To se mi je zdela krasna domislica, ki bi zabavala gledalce."

O snemanju

Pri oblikovanju Elliotovih želja in fantazijskih svetov so Ramis, Tolan in Gelbart spustili svojo domišljijo na pašo. Da bi njihove zamisli postale celuloidna resničnost, so na pomoč poklicali scenografa Ricka Heinrichsa (ki je dobil oskarja za Brezglavega jezdeca, ko je bil Začaran še v produkciji) ter kamermana Billa Popa (Matrica). Prispevek obeh je bil pri oblikovanju vizualne podobe filma neprecenljiv. Ramis tako pravi: "Mislim, da je vsaj po videzu Začaran najlepši film, kar sem jih posnel."

Ker je Hudičevka pač v osrednji vlogi, ne preseneča, da je bila ena od Heinrichsovih nalog oblikovati različne permutacije pekla. Elliotovo softwarsko podjetje z nizkimi stropi in klavstrofobičnimi, panju podobnimi delovnimi kotički je že ena verzija Hada; tako kot južnoameriško posestvo sredi pragozda, v katerem Elliot živi kot kolumbijski mamilarski lord - tega je Heinrichsen poustvaril v arboretumu v Arcadiji v Kaliforniji. Različice pekla so še Hudičevkin disco DV8 (najbolj do potankosti izdelana viziija pekla v dveh nadstropjih, kjer se je gnetlo 400 statistov) ter njena pisarna. To je opremil s slikarijami Hieronymousa Boscha in omarami, ki spominjajo na predale, kjer v mrtvašnici shranjujejo trupla.

Kostumografka Deena Apple je oblikovala oblačila za oba dela Austina Powersa in Ramisa naravnost knockoutirala z zamislimi za Začaranega. "Z veseljem sem sprejela izziv, saj je bilo, kot bi delali sedem različnih filmov hkrati," pravi Deena. Osebno je oblekla številne statiste v DV8 s kombinacijo futurističnih, trendovskih in retro oblačil.

Tesno je sodelovala tudi z Elizabeth Hurley. "Odločila sem se, da mora biti njen videz križanec med Cruello de Ville in zvezdo mehkih porničev," pravi Hurleyeva, ki je sodelovala pri izboru prav vsakega kosa Hudičevkine garderobe. Čenski sta se odločili za dekadenten videz, uporabili sta krzna, bleščice in kačjo kožo. Vsak kostum se ji je prilegal kot druga koža in Hurleyeva ni nikoli nosila pete, nižje od desetih centimetrov. Rdeča barva je seveda sestavni del Hudičevkinih oblek. Elizabethini najljubši modni oblikovalci so prav tako pristavili nekaj svojih škrlatnih piskrčkov: "Versace je naredil dve neverjetno seksi rdeči oblekici in nekaj izjemnih rdečih čevljev iz kačje kože. Fendi je izdelal najbolj spotikljiv rdeč plašč, kar si jih lahko predstavljate, Sonia Rykiel pa čudovit plašč s peresi in nekaj ubijalskih parov sandal."

Čeprav je bil tudi Brendan Fraser deležen zlasti preobrazbe zunanjega videza, pa Ramis poudarja, da je bil on sam in ne maska zaslužen, da so različni Ellioti tako prepričljivo oživeli.

Sposobnosti Fraserja, Hurleyeve, O’Connorjeve, Ramisa in ostale ekipe Bedazzled so nas pomagale opomniti, da je verjetno v vsakem od nas ščepec Elliota - in hudiča. "Dante je dejal, da so nebesa in pekel tu, na Zemlji," zaključuje Ramis. "In sami odločamo o tem, kako bomo živeli svoja življenja."

O igralcih

Brendan Fraser (Elliot) je nastopil v Mumiji (pripravlja že tudi njeno nadaljevanje Mummy Returns), Bogovih in pošastih, Georgeu iz jungle, Z odliko, Airheads, The Scout, Twilight of Gods, Mrs.Winterbourne, Encino Men, School Ties, Still Breathing (nagrada za najboljšega igralca na festivalu v Seattlu), Dudley Do-Right, Monkeybone, Blast from the past.

Januarja 2001 bo začel snemati The Quiet American po romanu Grahama Greena v režiji Phillipa Noycea. Njegov soigralec bo Michael Caine. Leta 2001 bo ob soigalki iz Začaranega Frances O’Connor v londonskem West Endu nastopil tudi v odrski postavitvi Mačke na vroči pločevinasti strehi.

Elizabeth Hurley (Hudičevka) je začela kariero kot igralka, je pa tudi uspešna manekenka in producentka. Nastopila je v filmih Austin Powers, Edtv, Moj najljubši Marsovec, Permanent Midnight, The Weight of Water in Double Whammy.

S Hughom Grantom je ustanovila produkcijsko firmo Simian Films, ki ima sklenjeno ekskluzivno pogodbo s Castle Rockom. Hurleyeva je leta 1999 producirala Mickey Blue Eyes ter Za vsako ceno. Simian Films ima v različnih razvojnih fazah še številne projekte.

Po študiju plesa in dramske igre je najprej nastopala v gledališču. Leta 1987 je na velikem platnu debitirala v Ariji, nato nastopila na televiziji v Rumpole of the Bailey in Inšpetorju Morsu ter dobila prvo glavno vlogo ob Hughu Grantu v španskem filmu Remando al Viento. Prvič je zares opozorila nase, ko je dobila naslovno vlogo v nadaljevanki Christabel. Med njenimi filmi so še El Largo Invierno, The Skipper, Sharpe’s Enemy, The Orchid House, Mad Dog and Englishman, 57.potnik, Samson in Delilah ter Dangerous Ground.

Nastopa tudi v reklamnih kampanjah Estee Lauder.

Frances O"Connor (Alison) je avstralska igralka, ki je nastopila v Mansfield Park, Kiss or Kill (nagrada za najboljšo igralko na festivalu v Montrealu in nagrada avstralskega kroga kritikov), Thank God he met Lizzie, A little bit of soul ter About Adam. Po Začaranem je s Stevenom Spielbergom snemala A.I. Na televiziji je nastopila v nadaljevankah Madame Bovary, Halifax, Shark Bay, Law of the land, Frontline, Snežna reka in Blue Heelers. Debitirala je v Love and other catastrophies. Prihodnjo zimo bosta z Brendanom Fraserjem v londonskem West Endu nastopila v odrski postavitvi Mačke na vroči pločevinasti strehi.

O filmskih ustvarjalcih

Harold Ramis (režiser) je posnel Analiza pa taka (koscenarist in režiser), National lampoon’s animal house (koscenarist), Meatballs, Stripes, Izganjalci duhov 1 in 2 (pri vseh je bil koscenarist, producent, režiser). V Stripes in Izganjalcih duhov je tudi nastopil.

Kot režiser je debitiral s Caddyshack (bil je tudi koscenarist), ki mu je sledil National Lampoon’s Vacation. Bil je koscenarist in režiser Club Paradise.

Kot igralec je debitiral v Baby Boom: zanj je napisal tudi scenarij, ga produciral in režiral. Nastopil je še v Stealing Home, Love Affair in Bolje ne bo nikoli.

Režiral in produciral je Štirje možje, ena žena; režiral Stuart Saves the family ter režiral, bil koproducent in koscenarist Neskončnega dne.

Bill Pope (kamera) je v oko kamere ujel filme Matrica, Nimaš pojma, Džankiji, Bound, Darkman, Zero Effect, The Sixth Week (oskar za najboljši študentski dokumentarni film). Posnel je tudi videospote naslednjih izvajalcev: Sting, Chris Isaak, Peter Gabriel, Janet Jackson, Mick Jagger, Metalica in med drugim Motley Crue.

Rick Heinrichs (scenografija) je dobil oskarja za Brezglavega jezdeca. Sodeloval je tudi pri Zadnji veliki avanturi, Batmanovi vrnitvi, Kraljevskem ribiču, Edvardu Škarjerokem, Joe proti vulkanu, Izganjalcih duhov 2, Beetlejuice, Soapdish, Nightmare Before Christmas, The Big Lebowski, Fargo, Fallen Angels in Tall Tales.

Komentarji

2.1. 2006 ob 16:58

najbolj bedast film na vsem svetu

— cigan
14.10. 2010 ob 19:50

joj jz tega sem že gledala ampak je beden

— lari

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.