Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Balerina in Viktor

Ballerina

animirana družinska pustolovščina

Sinhronizirano

Na sporedu od: 5.1.2017, Kolosej Ljubljana

1h 29min / 89min

Leto: 2016

Država: Francija, Kanada

Jezik: angleščina

Scenarij: Carol Noble, Eric Summer

Režija: Eric Summer, Eric Warin

Igrajo: Elle Fanning, Dane DeHaan, Maddie Ziegler, Carly Rae Jepsen, Elana Dunkelman, Shoshana Sperling

Povezavi: uradna stran, IMDB

Napovednik: uradni napovednik

Ob koncu 19. stoletja osirotelo dekletce Felicie sanja, da bi postala slavna balerina, zato poskuša monotono delo kuhinjske pomočnice popestriti z novimi plesnimi koraki. S pomočjo nadobudnega izumitelja in zvestega prijatelja Victorja zbere pogum in se pridruži baletni šoli slavne pariške opere. Pod vodstvom skrivnostne oskrbnice prevzame vlogo razvajenega mestnega dekleta, toda njena samosvoja narava med soplesalkami ne naleti na razumevanje. Kljub temu se Felicie odloči, da bo s pomočjo prijateljev, marljivosti in strasti do plesa uresničila svoje sanje.

Očarljiva zgodba o majhni balerini, ki s trdnim zaupanjem vase in podporo prijatelja Viktorja uresniči svoje največje sanje...

Noge mlade Félicie enostavno nočejo biti pri miru, saj že od nekdaj sanjari o veliki karieri kot plesalka. A kaj ko nihče ne razume njenih sanj - le prijatelj Viktor, nadobuden izumitelj, ki se mu prav tako posmehujejo, verjame v Félicie. Skupaj se odločita, da bosta zbežela s sirotišnice v Pariz. Vendar ko prispeta tja, se njuna pot nenadoma loči in Félicie je prepuščena sama sebi in svojim sanjam, zato se s polno paro začne potegovati za izobraževalno mesto v slavni operni hiši.

Felicija, sirota iz francoske Bretanje, ima eno samo strast: ples. Z najboljšim prijateljem Viktorjem, ki si želi postati velik izumitelj, se domislita norega načrta, kako pobegniti iz sirotišnice naravnost v Pariz, mesto luči, kjer ravnokar gradijo Eifflov stolp. Felicija se mora tam bojevati kot še nikoli doslej; preseči mora samo sebe in se naučiti iz lastnih napak, da uresniči svoje najbolj nore sanje: postati primabalerina v pariški Operi…

Po scenariju Carol Noble, Erica Summerja in Laurenta Zeitouna sta risani film, ki je nastajal s pomočjo zajemanja plesnih korakov zvezdnikov pariške Opere Aurélie Dupont in Jérémieja Bélingarda, režirala Eric Summer in Éric Warin. Glasbo je prispeval Klaus Badelt. Glasove v angleški inačici likom posojajo Elle Fanning, Dane DeHaan, Maddie Ziegler in Carly Rae Jepsen, v slovenski sinhronizaciji pa Aleksander Golja, Tina Ogrin, Mirko Medved, Maja Kunšič, Katja Ogrin, Emanuela Montanič in Sašo Prešeren.

Liki

LIK	OPIS
FELICIJA	Z bakreno-rdečimi lasmi in prikupno prifrknjenim noskom je sirota Felicija z vsemi mažami namazana iznajdljivka, ki celo iz oddaljene Bretanje izvoha obete v Parizu. Sicer deluje kot kakšna prekla v ponošenih cunjah, a zna ob prvem taktu kakršne koli melodije na svojih štorastih coklah sijajno zavrteti svoje zakrpano krilo. Suha je ko presta, a obeta si slavo: njene zelene oči v obliki mandljev hlepijo po tem, da bi bila nekje drugje. Predrzna je in se v sirotišnici vedno znova zoperstavlja avtoriteti; v Parizu prebrisano pretenta razvajeno tekmico in ji ukrade identiteto. Toda grdi raček se bo moral z vsemi štirimi oklepati življenja, preden se prelevi v laboda. Kadar koli iz njene glasbene skrinjice z balerino zazvenijo tri note, Felicijino srčece kar zasije. A ker so v sirotišnici alergični na nadobudne in srborite baletke, Felicija poleti iz gnezda. Dobesedno. V Pariz, kjer namerava postati primabalerina. Pri tem se sooči s svojo sovražnico – Kamilo, baletnim in živce parajočim čudežem – v spopadu arabesk in battementov… Tutuji kar frčijo in pogledi bi lahko ubijali… Le katera bo izvedla mitski veliki skok, ki odpira vrata v novinkam v pariški Operi? Na ključno vprašanje učitelja baleta Meranta – Zakaj plešeš? – Felicija izstreli: »Ker je bil ples od nekdaj del mojega življenja. Čutila sem ga, ko sem bila še dojenček v materinem naročju. In še dandanes je z menoj... Ples mi pomaga živeti… Pomaga mi, da sem zvesta sama sebi.«
VIKTOR	Nekakšen križanec med Kekcem in Oliverjem Twistom ima srčkan obraz sirote s fantovsko razmršenimi lasmi. Naravnost ljubek je, četudi se oblači kot Rožle (sploh v kakšne hlače iz rebrastega žameta. Ajej.) in si smrklje briše kar v dlan. Nosi tudi iz rokavice za pranje posode ukrojen cvet. A samo na res prefinjene prireditve. Pariški pobalin, prava mestna srajca in zagrizen upornik, ki tudi govori, kot bi že vse življenje živel v Parizu. Torej je usojeno, da bo ta bretonska inačica sirote iz Nesrečnikov odrasla prav v glavnem mestu Francije. Mali bahač bo zase izumil pompozno življenje; pač pa se znajde v zadregi vedno, kadar se mora soočiti s čustvi. Namig: zacopan je v neko balerino... Je čustvo obojestransko? Želi si postati najpomembnejši izumitelj na svetu. To namerava postati z izdelavo mehanskih kril za kokoši. Ampak zadeva kar noče delovati… Noče leteti. Šmenta. Pariz se zdi idealni laboratorij za njegove preizkuse: kot pomočnik slovitega Gustava Eiffla pripomore k temu, da mojstrov atelje lepega dne raznese… Ah, ta dandanašnja mladina! In, nenazadnje, njegov kronski dosežek: prevzgoja pariškega goloba, da reši Felicijo. Prav Viktorju se lahko zahvalimo za prizor krutega pregona v filmu. Veliki pobeg iz sirotišnice: Felicija poleti, medtem ko on na norem vozilu slalomira med stebri, prevrne motocikel njunega zasledovalca in se z mezinčkom oprime vlaka, ki drvi v Pariz. Indiana Jones se gotovo obrača v grobu… Ko ga njegov mentor Gustave Eiffel končno opazi, je Viktor čisto iz sebe o sreče: »Šef je naposled spregovoril z mano! Rekel je, Na nogo si mi stopil, ti degenerirani biološki mutant! Ni slabo, kaj?
KAMILA	Vzvišena in prevzetna blondinka z neverjetno ozkim pasom, ki poudarja njeno elegantnost, in z rožnatim trakom v laseh, ki ji uničuje možganske celice. Razvajena je od vsega, kar ji ponuja materino bogastvo, in je dejansko njena pomanjšana inačica: stlačena v enako zelenkasto obleko kot njena mama, Regina Le Haut, kar zaudarja po samozadostnosti in na njenem obrazu ne boste nikdar opazili niti kapljice potu. Z vzvišenim kuhanjem mule izkazuje svoj prezir. Pri tem jo najslabše odnese prav Felicija: Kamila se pač ne druži z zapuščenimi sirotami, ampak jih ustrahuje. Otroški genij, ki ga je vzgajala mati, prisega na dovršeno tehniko, strasti pa ne pozna. Nasmeški so povsem odvečni. Snob, kakršnega z užitkom sovražite. Načrti: poskakovanje na vršičkih prstov prek odra pariške Opere, pa četudi bo morala za to polomiti gležnje tekmic. Zmaga v oddaji Francija ima talent ali pa bo konec sveta. Rodila se je zato, da dobi vlogo Klare v Hrestaču. Čas bo pokazal, ali ji je to željo v zibelko položila dobra vila ali coprnica… S pravim arzenalom umazanih trikov, ob katerih bi še Donald Trump pozelenel od zavisti, Kamila že ob prvem srečanju s Felicijo ne brzda svojih izpadov: egocentrično se postavlja pred njo, obklada jo z žaljivkami, pa še sirotina preljuba glasbena skrinjica odfrči skozi okno. Med mnoštvom preostalih žaljivk, ki letijo na Felicijo, je tale: »Si vohunila za mano, kaj? In občudovala najimenitnejšo plesalko, kar jih je videl svet! Raje kar priznaj, hinavka bedna!«
RUDOLF	Rudolf Dimitijev Stanislav Artiem Rankovski Šumski, III. To pove domala vse. Sicer pa nič manj kot princ na belem konju, možak v pajkicah: bolj prefinjen kot sam Gene Kelly, bolj svetlolas kot sam Robert Redford sredi polja sončnic, z nasmeškom Toma Cruisa in naglasom iz širnih step. Lomilec src ob baletnem drogu. Tovarišice v tutujih so ga izvolile za najbolj vročega mistra. Eleganten, kultiviran, brezhibno sijajen. Le kdo bi se lahko uprl temu Nurejevu v razcvetu, ki se vrti kot vrtavka, poskakuje in izvaja piruete? Felicija je očarana do onemoglosti; Viktor, kot pravi bednik, je brez besed. Zdi se, da bi bil spopad z Rudolfom vnaprej obsojen na propad… razen če bi se mu zapletlo pri emboîtéju in bi nič kaj elegantno pogrnil… Rudolf je že kralj plesa. Sleherni dan lahko občuduje odsev svoje lepote v parketu pariške Opere. Potrebuje le še ljubezen: kot paradni princ se plešoč postavlja pred Felicijo. Prejme zlato zvezdico za poklone, ki jih deli njenim arabeskam. Pa ukor, ker vse dneve prebije v svojih pajkicah. Vsaj tako meni Viktor. Njegov načrt je domala popoln: da očara Felicijo, jo namerava popeljati na romantičen vzpon na Eifflov stolp, ki ga še gradijo, za nameček pa naj bi ju razsvetlila serija ognjemetov. Na koncu se zadeva sfiži, ker ga pri podvigu prehiti Viktor, nakar doživi še hujšo sramoto, ko si skuša tekmeca pokoriti z boksarskim prijemi, ki jih je povzel po plesnih korakih Kozakov… Veličastni trenutek svoje samote izkaže, ko Feliciji naznani: »In tu zdaj stihi, ki sem tebi v čast jih skoval: Poglej prelepo ptico. Ki poleti… nebu naproti… Prav nihče je ne ulovi. Ptiček! Ptiček! Čiv čiv, čiv čiv! Ha! Kra kra! Kra kra! Ti je všeč?«
ODETA	Žalostna kepica neštetih plasti dolgočasnih oblačil. Šepajoče straši po hodnikih Opere, a pri tem domala aristokratsko pokončno drži glavo in njen resnobni pogled nikoli ne izgubi žara. Resda se zdi, da se je umaknila v meniško tišino, vendar svojo masko odvrže za Felicijo. Pod jeklenim oklepom se skriva toplo srce, po plaščem prepirljivosti tiči nežna dušica. Dobrodušna je, materinska, razumna… Njenemu pristopu ni kaj očitati: urjenje osnov, prsti voljni in trdni, špičke špičke špičke! Sprva je hudo naporno, a Felicijine nožice kmalu začno uprizarjati čarovnije.
MATURIN	Če bi Harryja Potterja spustili v tovarno čokolade, bi teden dni pozneje iz nje prišel Maturin. Očarljivi porcelanasti obrazek mežika izza prevelikih očal, pod cilindrom se vijejo kodri, pod plaščem se skriva nekoliko grbasta postava. Ljubek je, prijazen, a hkrati samotar, uganka, domala sfinga. Sprosti se zgolj ob Viktorju, ki ga sreča na nočnem potepu po Parizu in ga uvede v posvečeni atelje mojstra Eiffla. Odličen je v pantomimi, je izjemen prijatelj in njegova edina slabost je strah pred pošastno madame Regino.
LUIS MERANTE	Kot vsak baletni učitelj, ki da kaj nase, ima cinično privzdignjeno obrv in zlobno sprehajalno palico. Lase si maže z briljantino do samih korenin, čevlje lošči z matičnim mlečkom in se oblači v vranje črna oblačila. Je pravi strah in trepet balerin, saj vsako učno uro konča z besedami »… in danes nas bo zapustila…« in daje vtis, da je nerodno izvedeni pliehujši od smrtnega greha. A svoji strogosti navkljub je pošten, kar dokaže, ko se zoperstavi Le Hautovi.
REGINA LE HAUT	Ubijalski pogled Pepelkine mačehe in viličasta pričeska, podobna Drakulini: nezgrešljiva podoba nič kaj materinske duše, ki jo žene čisto maščevanje. Škorpijonka z zmajem v podznaku. Negativka v naši zgodbi: do Kamile je posesivna in diktatorska, do Odete zlobna in sužnjelastniška, da o gnevu do sirote in njenih izvrstnih pliejev sploh ne govorimo.

LIK

OPIS

FELICIJA

Z bakreno-rdečimi lasmi in prikupno prifrknjenim noskom je sirota Felicija z vsemi mažami namazana iznajdljivka, ki celo iz oddaljene Bretanje izvoha obete v Parizu. Sicer deluje kot kakšna prekla v ponošenih cunjah, a zna ob prvem taktu kakršne koli melodije na svojih štorastih coklah sijajno zavrteti svoje zakrpano krilo. Suha je ko presta, a obeta si slavo: njene zelene oči v obliki mandljev hlepijo po tem, da bi bila nekje drugje. Predrzna je in se v sirotišnici vedno znova zoperstavlja avtoriteti; v Parizu prebrisano pretenta razvajeno tekmico in ji ukrade identiteto. Toda grdi raček se bo moral z vsemi štirimi oklepati življenja, preden se prelevi v laboda.

Kadar koli iz njene glasbene skrinjice z balerino zazvenijo tri note, Felicijino srčece kar zasije. A ker so v sirotišnici alergični na nadobudne in srborite baletke, Felicija poleti iz gnezda. Dobesedno. V Pariz, kjer namerava postati primabalerina. Pri tem se sooči s svojo sovražnico – Kamilo, baletnim in živce parajočim čudežem – v spopadu arabesk in battementov… Tutuji kar frčijo in pogledi bi lahko ubijali… Le katera bo izvedla mitski veliki skok, ki odpira vrata v novinkam v pariški Operi?

Na ključno vprašanje učitelja baleta Meranta – Zakaj plešeš? – Felicija izstreli: »Ker je bil ples od nekdaj del mojega življenja. Čutila sem ga, ko sem bila še dojenček v materinem naročju. In še dandanes je z menoj... Ples mi pomaga živeti… Pomaga mi, da sem zvesta sama sebi.«

VIKTOR

Nekakšen križanec med Kekcem in Oliverjem Twistom ima srčkan obraz sirote s fantovsko razmršenimi lasmi. Naravnost ljubek je, četudi se oblači kot Rožle (sploh v kakšne hlače iz rebrastega žameta. Ajej.) in si smrklje briše kar v dlan. Nosi tudi iz rokavice za pranje posode ukrojen cvet. A samo na res prefinjene prireditve.

Pariški pobalin, prava mestna srajca in zagrizen upornik, ki tudi govori, kot bi že vse življenje živel v Parizu. Torej je usojeno, da bo ta bretonska inačica sirote iz Nesrečnikov odrasla prav v glavnem mestu Francije. Mali bahač bo zase izumil pompozno življenje; pač pa se znajde v zadregi vedno, kadar se mora soočiti s čustvi. Namig: zacopan je v neko balerino... Je čustvo obojestransko?

Želi si postati najpomembnejši izumitelj na svetu. To namerava postati z izdelavo mehanskih kril za kokoši. Ampak zadeva kar noče delovati… Noče leteti. Šmenta. Pariz se zdi idealni laboratorij za njegove preizkuse: kot pomočnik slovitega Gustava Eiffla pripomore k temu, da mojstrov atelje lepega dne raznese… Ah, ta dandanašnja mladina! In, nenazadnje, njegov kronski dosežek: prevzgoja pariškega goloba, da reši Felicijo.

Prav Viktorju se lahko zahvalimo za prizor krutega pregona v filmu. Veliki pobeg iz sirotišnice: Felicija poleti, medtem ko on na norem vozilu slalomira med stebri, prevrne motocikel njunega zasledovalca in se z mezinčkom oprime vlaka, ki drvi v Pariz. Indiana Jones se gotovo obrača v grobu…

Ko ga njegov mentor Gustave Eiffel končno opazi, je Viktor čisto iz sebe o sreče: »Šef je naposled spregovoril z mano! Rekel je, Na nogo si mi stopil, ti degenerirani biološki mutant! Ni slabo, kaj?

KAMILA

Vzvišena in prevzetna blondinka z neverjetno ozkim pasom, ki poudarja njeno elegantnost, in z rožnatim trakom v laseh, ki ji uničuje možganske celice. Razvajena je od vsega, kar ji ponuja materino bogastvo, in je dejansko njena pomanjšana inačica: stlačena v enako zelenkasto obleko kot njena mama, Regina Le Haut, kar zaudarja po samozadostnosti in na njenem obrazu ne boste nikdar opazili niti kapljice potu.

Z vzvišenim kuhanjem mule izkazuje svoj prezir. Pri tem jo najslabše odnese prav Felicija: Kamila se pač ne druži z zapuščenimi sirotami, ampak jih ustrahuje. Otroški genij, ki ga je vzgajala mati, prisega na dovršeno tehniko, strasti pa ne pozna. Nasmeški so povsem odvečni. Snob, kakršnega z užitkom sovražite.

Načrti: poskakovanje na vršičkih prstov prek odra pariške Opere, pa četudi bo morala za to polomiti gležnje tekmic. Zmaga v oddaji Francija ima talent ali pa bo konec sveta. Rodila se je zato, da dobi vlogo Klare v Hrestaču. Čas bo pokazal, ali ji je to željo v zibelko položila dobra vila ali coprnica…

S pravim arzenalom umazanih trikov, ob katerih bi še Donald Trump pozelenel od zavisti, Kamila že ob prvem srečanju s Felicijo ne brzda svojih izpadov: egocentrično se postavlja pred njo, obklada jo z žaljivkami, pa še sirotina preljuba glasbena skrinjica odfrči skozi okno. Med mnoštvom preostalih žaljivk, ki letijo na Felicijo, je tale: »Si vohunila za mano, kaj? In občudovala najimenitnejšo plesalko, kar jih je videl svet! Raje kar priznaj, hinavka bedna!«

RUDOLF

Rudolf Dimitijev Stanislav Artiem Rankovski Šumski, III. To pove domala vse. Sicer pa nič manj kot princ na belem konju, možak v pajkicah: bolj prefinjen kot sam Gene Kelly, bolj svetlolas kot sam Robert Redford sredi polja sončnic, z nasmeškom Toma Cruisa in naglasom iz širnih step. Lomilec src ob baletnem drogu. Tovarišice v tutujih so ga izvolile za najbolj vročega mistra. Eleganten, kultiviran, brezhibno sijajen. Le kdo bi se lahko uprl temu Nurejevu v razcvetu, ki se vrti kot vrtavka, poskakuje in izvaja piruete? Felicija je očarana do onemoglosti; Viktor, kot pravi bednik, je brez besed. Zdi se, da bi bil spopad z Rudolfom vnaprej obsojen na propad… razen če bi se mu zapletlo pri emboîtéju in bi nič kaj elegantno pogrnil…

Rudolf je že kralj plesa. Sleherni dan lahko občuduje odsev svoje lepote v parketu pariške Opere. Potrebuje le še ljubezen: kot paradni princ se plešoč postavlja pred Felicijo. Prejme zlato zvezdico za poklone, ki jih deli njenim arabeskam. Pa ukor, ker vse dneve prebije v svojih pajkicah. Vsaj tako meni Viktor.

Njegov načrt je domala popoln: da očara Felicijo, jo namerava popeljati na romantičen vzpon na Eifflov stolp, ki ga še gradijo, za nameček pa naj bi ju razsvetlila serija ognjemetov. Na koncu se zadeva sfiži, ker ga pri podvigu prehiti Viktor, nakar doživi še hujšo sramoto, ko si skuša tekmeca pokoriti z boksarskim prijemi, ki jih je povzel po plesnih korakih Kozakov…

Veličastni trenutek svoje samote izkaže, ko Feliciji naznani: »In tu zdaj stihi, ki sem tebi v čast jih skoval: Poglej prelepo ptico. Ki poleti… nebu naproti… Prav nihče je ne ulovi. Ptiček! Ptiček! Čiv čiv, čiv čiv! Ha! Kra kra! Kra kra! Ti je všeč?«

ODETA

Žalostna kepica neštetih plasti dolgočasnih oblačil. Šepajoče straši po hodnikih Opere, a pri tem domala aristokratsko pokončno drži glavo in njen resnobni pogled nikoli ne izgubi žara. Resda se zdi, da se je umaknila v meniško tišino, vendar svojo masko odvrže za Felicijo. Pod jeklenim oklepom se skriva toplo srce, po plaščem prepirljivosti tiči nežna dušica. Dobrodušna je, materinska, razumna… Njenemu pristopu ni kaj očitati: urjenje osnov, prsti voljni in trdni, špičke špičke špičke! Sprva je hudo naporno, a Felicijine nožice kmalu začno uprizarjati čarovnije.

MATURIN

Če bi Harryja Potterja spustili v tovarno čokolade, bi teden dni pozneje iz nje prišel Maturin. Očarljivi porcelanasti obrazek mežika izza prevelikih očal, pod cilindrom se vijejo kodri, pod plaščem se skriva nekoliko grbasta postava. Ljubek je, prijazen, a hkrati samotar, uganka, domala sfinga. Sprosti se zgolj ob Viktorju, ki ga sreča na nočnem potepu po Parizu in ga uvede v posvečeni atelje mojstra Eiffla. Odličen je v pantomimi, je izjemen prijatelj in njegova edina slabost je strah pred pošastno madame Regino.

LUIS MERANTE

Kot vsak baletni učitelj, ki da kaj nase, ima cinično privzdignjeno obrv in zlobno sprehajalno palico. Lase si maže z briljantino do samih korenin, čevlje lošči z matičnim mlečkom in se oblači v vranje črna oblačila. Je pravi strah in trepet balerin, saj vsako učno uro konča z besedami »… in danes nas bo zapustila…« in daje vtis, da je nerodno izvedeni pliehujši od smrtnega greha. A svoji strogosti navkljub je pošten, kar dokaže, ko se zoperstavi Le Hautovi.

REGINA LE HAUT

Ubijalski pogled Pepelkine mačehe in viličasta pričeska, podobna Drakulini: nezgrešljiva podoba nič kaj materinske duše, ki jo žene čisto maščevanje. Škorpijonka z zmajem v podznaku. Negativka v naši zgodbi: do Kamile je posesivna in diktatorska, do Odete zlobna in sužnjelastniška, da o gnevu do sirote in njenih izvrstnih pliejev sploh ne govorimo.

Komentarji

Prikaži vse komentarje

Prikaži samo nagrajene

7.1. 2017 ob 15:28

pozdravljeni vsi, ki to
berete si zapomnite to:
to je najboljši film vseh časov.
rada bi se zahvalila za odličen trenutek,
ki se ga ne, da kar tako pozabiti.
res hvala.

lep pozdrav in na svidenje!

— blue girl

7.1. 2017 ob 20:00

Super risanka, prevod slab in nelektoriran. Fuj in fej PROPLUS ...

— Robi

7.1. 2017 ob 21:19

To mora biti najboljši film oziroma risanka

— Pikica mikica

29.1. 2017 ob 18:44

a niso tile opisi malo zamesani? se mi zdi da tistle fant z violino nima zlobne sprehajalne palice??

— dv

5.2. 2017 ob 14:54

Mislim in zdi se mi, da je to najboljsi animirani film ki sem kdaj koli gledala do zdaj.

— felicie

8.2. 2017 ob 18:42

Lepa predstava.Super !!!!!!

— Anđela

3.3. 2017 ob 20:44

lepo peljana zgodba;:zmaga dobrega nad zlim,toda enostavno grozljiva sinhronizacija!
Slovnične napake,nesmiselni stavki.obupna šlamparija!!

— Isabella

17.4. 2017 ob 17:15

Kot nazadnje sem napisala. Kar je res je glede komentarja mojega

— Isabella

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.